Štetje glasov je na Škotskem trajalo vso noč in rezultati so iz posameznih volilnih okrajev kapljali sproti. Na neki točki je postalo jasno, da so Škoti neodvisnost zavrnili, kar se je z objavo končnih izidov v jutranjih urah le še potrdilo - Za neodvisnost Škotske je glasovalo 44,7 odstotka volivcev oz. 1,6 milijona ljudi, proti pa 55,3 odstotka oz. dobra dva milijona ljudi.
Zgodovinsko vprašanje je na volišča pritegnilo izjemno število ljudi. Glede na uradne podatke se je za referendum registriralo 97 odstotkov volilnih upravičencev, dejansko jih je volilo rekordnih 84,6 odstotka. Na splošnih volitvah leta 2010 je bila volilna udeležba 63,8-odstotna.
Prebivalci Škotske so na referendumu lahko svoj glas oddali v četrtek med 8. in 23. uri po srednjeevropskem času. Pred 2600 volišči po vsej državi so se dolge vrste volivcev vile še pred odprtjem volišč.
Poleg Škotov so imeli volilno pravico na referendumu tudi vsi državljani EU in držav Commonwealtha s stalnim prebivališčem na Škotskem. Škoti s stalnim prebivališčem zunaj Škotske niso smeli voliti.
Volivci so neodvisnost večinsko zavrnili v veliki večini od 32 volilnih okrajev, za so glasovali le štirih okrajih, vključno z Glasgowom (54 odstotkov).
Kljub temu da vzporedne volitve prvotno niso bile predvidene, je britanska javnomnenjska agencija YouGov že po zaprtju volišč na podlagi izjav, ki so jim jih po oddaji glasu zaupali volivci, podala dokaj točno oceno, da je za neodvisnost glasovalo 46, proti pa 54 odstotkov volivcev.
Referendumu je pot odprla absolutna večina, ki jo je leta 2011 v regionalnem parlamentu v Edinburghu osvojila Škotska nacionalna stranka (SNP). Glasovanje, ki je izpolnitev dolgoletnih prizadevanj njenega predsednika in škotskega premierja Salmonda, je potekalo v soglasju z vlado v Londonu.
Salmond je še pred razglasitvijo končnih izidov priznal poraz in pozval k enotnosti. "V imenu škotske vlade in v svojem imenu sprejemam rezultat in obljubljam, da bom konstruktivno sodeloval" z vlado v Londonu v prihodnjih obdobjih, je dejal.
Kot je poudaril, 1,6 milijona ljudi, ki so glasovali za neodvisnost, predstavlja "pomemben glas za neodvisnost Škotske in prihodnost te države. Zagovornike enotnosti Velike Britanije je spomnil na obljube o razširitvi pristojnosti za Škotsko.
Britanski premier David Cameron, ki je v izjavi pred Downing Streetom 10 pozdravil odločitev na referendumu, je že zatrdil, da bodo obljube izpolnili. Večje pristojnosti se po njegovih besedah obetajo vsem delom Združenega kraljestva.
"Tako kot Škoti bodo imeli tudi ljudje v Angliji, Walesu in na Severnem Irskem več besede pri svojih zadevah," je zagotovil Cameron. Kot je pojasnil, bodo nove pristojnosti dobili hkrati s Škotsko, zakonodaja pa bo morda pripravljena že januarja.
Kampanja pred referendumom je sicer razkrila številne delitve med ljudmi - med Škoti in Angleži, bogatimi in revnimi, mestom in podeželjem. Kot kaže, so premožnejši sloji družbe in prebivalci podeželja glasovali proti samostojni poti Škotske, medtem ko so revnejši prebivalci in urbana središča podprli neodvisnost.
"Razprava je ustvarila nekaj globokih delitev v naši državi. To je bila kampanja, ki je spodbujala in hkrati delila," je po objavi izida menil vodja kampanje proti neodvisnosti, nekdanji britanski finančni minister Alistair Darling.
Namestnica škotskega premierja Nicola Sturgeon, ki je prav tako odigrala vidno vlogo v kampanji za neodvisno Škotsko, je medtem menila, da se je "država spremenila za vedno".
Odzivi na izid referenduma iz sveta so medtem pozitivni. Odločitev Škotov, da ostanejo del Velike Britanije, je "dobra za združeno, odprto in močno Evropo", je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je priznal, da čuti olajšanje.
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen je izjavil, da bo Velika Britanija po referendumu na Škotskem še naprej igrala vodilno vlogo v zavezništvu. V Svetu Evrope so škotski referendum označili za zmago demokracije in vladavine prava.
Izid referenduma je v luči odcepitvenih teženj v Kataloniji dobra novica tudi za Madrid. Španija je "zelo vesela", je dejal premier Mariano Rajoy. V Kataloniji kljub negativnemu škotskemu izidu ostajajo odločeni izvesti svoj referendum 9. novembra.
Škotski primer je pokazal, da se da vprašanje teženj po neodvisnosti rešiti po demokratični poti znotraj inštitucij političnega sistema, je za STA ocenil znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja in redni profesor na Univerzah v Ljubljani in na Primorskem Mitja Žagar. Katalonci bodo škotski referendum lahko izkoristili kot dober argument, je dejal.
