To so misija, resnica, zakonitost, integriteta, vodstvo, odličnost in raznolikost. Clapper je potem potarnal, da ga nekateri obtožujejo, da je lani prekršil drugo načelo, ko je v senatu zanikal, da obveščevalci zbirajo informacije o milijonih Američanov. Zatrdil je, da ni lagal, vendar pa, če bi bil na sodišču, bi že zdavnaj končal za zapahi, saj je zgodbo doslej nekajkrat spremenil.
Demokrat iz Oregona Ron Wyden mu je lani zastavil omenjeno vprašanje na javnem zaslišanju, čeprav je iz tajnih zaslišanj že vedel odgovor. Kmalu so odgovor zaradi pogodbenega analitika Edwarda Snowdna poznali tudi vsi Američani. Clapper je gladko zanikal, da bi obveščevalne agencije kopičile podatke o Američanih in je potem nekaj časa vztrajal pri zanikanju.
Nato je razlagal, da ni dobro razumel vprašanja, potem je povedal, da je dal najmanj neresničen odgovor, kar ga je lahko, junija pa je potem pisal kongresu opravičilo s priznanjem, da je naredil napako. Mislil naj bi na nadzor nad vsebino komunikacij med Američani, ne pa na tako imenovane metapodatke, to je informacije o tem, kdo je s kom komuniciral.
Clapper je v četrtek trdil, da ni nikoli lagal, obenem pa se je norčeval iz tistih, ki mislijo, da se lahko obveščevalne dejavnosti delajo brez posegov v državljanske svoboščine. Temu je rekel "brezmadežno" zbiranje obveščevalnih podatkov, kar je med prisotnimi vohuni izzvalo salve smeha.
Clapper je dejal, da se nad ameriškimi obveščevalnimi zmogljivostmi zbira popolna nevihta uhajanja zaupnih informacij. Do tega prihaja v najbolj nepravem času, ker se ZDA soočajo z najbolj raznolikim nizom groženj, kar jih je videl v svojem pol stoletja dela na obveščevalnem področju.
Kitajska, Rusija, Iran in Severna Koreja bodo še naprej izziv za ameriške interese, vendar pa globalna moč postaja bolj razpršena z novimi neformalnimi mrežami izven tradicionalnih blokov moči.
