Cilj valižanskega vrha v času številnih kriz na več frontah bo zagotoviti, da je Nato pripravljen na vsak izziv, da bo zavezništvo pripravljeno, sposobno in voljno braniti vse zaveznice pred katerim koli napadom, je v ponedeljek poudaril generalni sekretar Nata, Danec Anders Fogh Rasmussen, za katerega bo to zadnji vrh, saj bo položaj 1. oktobra predal Norvežanu Jensu Stoltenbergu.
S krizo v Ukrajini so se odnosi med Zahodom in Rusijo po hladni vojni najbolj zaostrili, odziv nanjo je za Nato strateško izjemno pomembno vprašanje. Nato z besedami že vseskozi najostreje obsoja nespoštovanje mednarodnih obveznosti Rusije ter jo poziva, naj ustavi vsa nezakonita vojaška dejanja in podporo oboroženim separatistom ter takoj preverljivo ukrepa za umiritev resne krize.
Na vrhu se bo predvidoma odzval tudi z zavezo, da bo okrepil vidnost svoje prisotnosti na vzhodu Evrope z vzpostavitvijo "bojne konice", posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje, je v ponedeljek v Bruslju napovedal Rasmussen. Vzpostavitev bojne konice sodi v sklop "akcijskega načrta pripravljenosti", ki ga bodo zaveznice potrdile v Walesu.
Viri pri Natu so v ponedeljek pojasnili, da naj bi bil na terenu štab z okoli 100 ljudmi in strelivom ter da naj bi bilo v dveh dneh mogoče namestiti bataljon, kar je od 600 do 800 pripadnikov, v petih dneh pa brigado, kar je od 4000 do 6000 ljudi. To je zelo ambiciozen projekt, ki bo tudi zelo drag, ocenjujejo viri.
"Bojna konica" je kompromis med zaveznicami, ki bi od Nata želele še trdnejša zagotovila glede svoje varnosti - predvsem baltske države in Poljska, ki jih podpirajo Velika Britanija, Danska in Norveška, ter med bolj zadržanimi zaveznicami. Prva skupina držav naj bi na vrhu predstavila svojo pobudo okrepljenega sodelovanja v odzivu na odnos Rusije do Ukrajine.
Rasmussen poudarja, da Nato z akcijskim načrtom pripravljenosti ne bo kršil ustanovne listine o odnosih, sodelovanju in varnosti, ki sta jo Nato in Rusija podpisala maja 1997 v Parizu ter da ostaja zavezan tej listini. Ta med drugim vključuje zavezo, da Nato ne bo krepil svoje prisotnosti na vzhodnih mejah s stalno nameščenimi silami. Ponovil je tudi, da listino krši Rusija.
Iz Moskve so se že odzvali, da Nato z namero krepitve prisotnosti na vzhodu Evrope zaostruje napetosti. Ostro so se odzvali tudi na odločitev Kijeva, da si bo vlada prizadevala za članstvo v Natu in da parlamentu predlaga zakon, ki bi končal uradno neblokovsko držo države. Zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da Kijev s tem spodkopava prizadevanja za politično rešitev.
V skladu s sklepi vrha Nata v Bukarešti bo Ukrajina članica zavezništva, če bo to želela in če bo izpolnila pogoje. Vsaka država ima pravico, da sama odloča o svoji varnostni politiki in zavezništvih, je namero Ukrajine minuli teden komentiral Rasmussen. Sklepi iz Bukarešte, da bosta Ukrajina in Gruzija nekoč članici zavezništva, so sicer leta 2008 privedli do vojne v Gruziji.
Voditelji zaveznic bodo na vrhu v Walesu razpravljali tudi z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom in se odločili, kako okrepiti sodelovanje z Ukrajino. Ena od pobud je vzpostavitev štirih skrbniških skladov za pomoč pri posodabljanju ukrajinskih oboroženih sil - za logistično pomoč, za podporo pri poveljevanju in nadzoru, za kibernetsko obrambo in za pomoč vojaškemu osebju.
Nekatere članice so že napovedale konkretne prispevke v te sklade, druge naj bi to storile na vrhu. Vprašanje slovenskega prispevka v pomoč Ukrajini se še usklajuje, razmišlja se o medicinski rehabilitaciji, kar bi se štelo kot prispevek v okviru sklada, ki je namenjen vojaškemu osebju, so pojasnili na stalnem predstavništvu Slovenije pri Natu.
Ukrajinska kriza narekuje tudi doslej najodločnejši poziv zaveznicam h krepitvi obrambnih izdatkov. Na vrhu se pričakuje zaveza k povečanju obrambnih izdatkov. Zaveznice naj bi se zavezale, da si bodo prizadevale, da v desetih letih dosežejo oziroma se čim bolj približajo zastavljenemu cilju, da bi morale za obrambne izdatke namenjati dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Ta cilj Nata sedaj izpolnjujejo le štiri zaveznice: ZDA, Velika Britanija, Grčija in Estonija, zelo blizu sta tudi Poljska in Francija. Največ za obrambo namenjajo ZDA - 3,47 odstotka BDP. Slovenija je z 1,06 odstotka BDP pod povprečjem, na 19. mestu. Slabše od nje so Belgija, Slovaška, Italija, Španija, Latvija, Madžarska, Litva, Luksemburg in Islandija, kaže statistika Nata.
Še pomembnejša je za Slovenijo zaveza, ki naj bi jo prav tako potrdil vrh, da je treba v desetih letih zagotoviti, da bo 20 odstotkov obrambnega proračuna namenjenega za investicije. Pri izpolnjevanju tega cilja je namreč Slovenija s pičlima dvema odstotkoma med vsemi zaveznicami na zadnjem mestu.
Vrh Nata bo konec tedna v Walesu predvidoma tudi potrdil junijske sklepe zunanjih ministrov glede politike odprtih vrat, ki predvidevajo, da bo začel Nato zelo okrepljene pogovore s Črno goro in najpozneje do konca prihodnjega leta odločil o vabilu. Gruzija naj bi dobila zagotovilo o krepitvi sodelovanja z Natom.
Vrh bo razpravljal tudi o Afganistanu, a razprava bo usmerjena v preteklost, torej v oceno doslej največje operacije Nata, ki je veljala za preizkušnjo verodostojnosti zavezništva, mednarodne operacije Isaf. Nato sicer načrtuje po koncu bojnih operacij civilno misijo za usposabljanje afganistanskih varnostnih sil, imenovano Odločna podpora.
Prav tako se zaveznice ne bodo mogle izogniti razpravi o razmerah v Iraku in Siriji. Razmišlja se o možnosti, da bi se Nato v Iraku aktiviral z usposabljanjem, a na tej točki ni še nič dogovorjenega. Predvsem Američani si želijo močnejše vključenosti Nata pri reševanju krize v Iraku, a nekatere zaveznice so zadržane.
Vrh se bo začel v četrtek ob 13. uri s srečanjem v sestavi držav, ki sodelujejo v operaciji Isaf, vzporedno se bodo zunanji ministri sestali s kolegi iz štirih držav, ki se želijo pridružiti Natu, torej BiH, Gruzije, Makedonije in Črne gore, obrambni ministri pa s kolegi iz 24 držav v okviru interoperabilne platforme.
Nato se bodo v četrtek voditelji srečali z ukrajinskim predsednikom Porošenkom in uradno zagnali štiri skrbniške sklade, sledil bo sprejem, ki ga bo pripravil valižanski princ, nato pa večerja voditeljev o izzivih zavezništva, na kateri bodo v ospredju odnosi z Rusijo. Vzporedno bosta tudi ločeni večerji zunanjih in obrambnih ministrov.
V petek bodo voditelji potrdili ključne dokumente: akcijski načrt pripravljenosti, zavezo o obrambnih izdatkih in transatlantsko izjavo, zunanji ministri se bodo sestali s predstavniki EU, Sveta Evrope in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), obrambni ministri pa s petimi najbolje pripravljenimi partnericami.
Slovenijo bodo na vrhu zastopali premierka v odhodu Alenka Bratušek ter zunanji minister Karl Erjavec in obrambni minister Roman Jakič, ki opravljata tekoče posle. Bratuškova in Erjavec nimata predvidenih dvostranskih srečanj, Jakič pa naj bi se v Walesu sestal z makedonskim kolegom Zoranom Jolevskim.