Kot je izpostavil Erjavec, je BSF kot mednarodna konferenca na visoki ravni usmerjena v spodbujanje strateškega dialoga in zagotavljanje platforme za diskusijo o perečih globalnih temah. Na forumu se namreč srečujejo politiki, gospodarstveniki, akademiki, predstavniki medijev in nevladnega sektorja.
Letošnji forum, ki se ga udeležuje več kot 500 gostov iz 65 držav in nosi naslov Moč zaupanja, se osredotoča na naraščajoče nezaupanje v današnjem svetu. Dandanes se namreč srečujemo s pomanjkanjem zaupanja v nekatere ključne institucije in voditelje, kar škoduje gospodarski rasti, saj splošno nezaupanje ustvarja ekonomsko negotovost, je opozoril Erjavec.
"Brez zaupanja ne more biti dialoga, razvoja in prosperitete," je izpostavil in dodal, da se brez zaupanja ne moremo spopasti z nobenim od ključnih globalnih izzivov. Zaupanje je namreč še vedno tisto, ki omogoča solidarnost med generacijami, varnost za posameznike in države, poslovne pogodbe in mednarodne odnose. "Samo z zaupanjem lahko zgradimo močan, cvetoč in varen svet za več kot sedem milijard ljudi," je poudaril Erjavec.
"Treba je oblikovati nov globalni red, ki bo preprečil ekscese, kakršna je bila zadnja finančno-gospodarska kriza," je pozval Brglez. Za to po njegovem mnenju potrebujemo veliko trdne volje, odločenosti in vztrajnosti, predvsem pa preobrat v vrednostnem sistemu, kjer mora skupno dobro zamenjati ozke interese posameznika, posamezne finančne institucije, gospodarske družbe ali države.
Pri tem trčimo ob problem pomanjkanja zaupanja, saj je kriza zamajala temelje zaupanja med državami in znotraj njih. V prihodnje bo zato ključna prav ponovna vzpostavitev zaupanja. Kot je prepričan Brglez, so skupni projekti, ki bodo prispevali k dobrobiti vseh akterjev, tisti, ki lahko v veliki meri to oslabljeno zaupanje okrepijo in ga postavijo na nove trdne temelje.
"Brez trdnega medsebojnega sodelovanja v današnji globalni skupnosti, zaznamovani s soodvisnostjo in najrazličnejšimi povezavami na prav vseh področjih delovanja ne moremo računati na razvoj in napredek," je v uvodu v blejski forum poudaril Brglez.
Zbrane je ob začetku prvega panela o filozofiji vodenja nagovoril tudi predsednik Pahor, ki je predstavil svoje poglede na dobro voditeljstvo. Kot je izpostavil, se pravo politično vodenje ne prilagaja javnemu mnenju, temveč ga oblikuje. V osnovi političnega voditeljstva je torej volja po spremembah, ne pa prilagajanje obstoječim okoliščinam.
Sistem politične demokracije, spoštovanja človekovih pravic in pravne države poskuša omejevati nevarnost, da bi prevzeli poglavitno politično vlogo politični voditelji z protidemokratičnimi ambicijami. "Toda kot vsak sistem tudi ta ni popoln in dopušča deviantne izjeme," je opozoril Pahor.
Prepričan je, da če demokratična družba želi napredovati, mora dovoliti mladim, da izrazijo svoja mnenja in omogočiti najbolj nadarjenim med njimi, da se formirajo v politične voditelje v upanju, da a jih bodo pri njihovem poslanstvu navdihovale vrednote miru, varnosti, demokracije in človekovih pravic.
Predsednik je tako začel panel voditeljev o "filozofiji vodenja", na katerem so nekdanji kitajski zunanji minister Li Zhaoxing, madžarski zunanji minister in kandidat za evropskega komisarja Tibor Navracsics, njegov šrilanški kolega Gamini Lakshman Peiris, nekdanji nizozemski zunanji minister Uri Rosenthal ter indijski državni sekretar, general V. K. Singh razpravljali o značilnostih dobrih voditeljev, vodenja in o dilemah, s katerimi se morajo politični voditelji soočati.
Kot je izpostavil madžarski minister Navracsics, imajo voditelji v demokraciji problem s ponovno izvolitvijo. Čeprav mora voditelj voditi skupnost, mora po drugi strani služiti svojem volilnemu telesu. A pravi voditelj ni zgolj tisti, ki ureja zadeve, ampak ki ob pravem trenutku naredi pravo stvar, je menil indijski general.
Šrilanški minister Peiris je menil tudi, da si dober voditelj najde prave ljudi s pravimi sposobnostmi in pravim odnosom. In da je dovolj pogumen, da plava proti toku, da izziva tradicionalna verovanja in vrednote, tako da sprejema ukrepe, ki odgovarjajo na aktualne izzive. "To zahteva precej domišljije," je menil. Li Zhaoxing pa je k temu dodal še, da se mora pravi voditelj znati učiti tudi od tistih, ki so pod njim in od mlajših.
Sodelujoči so izpostavili pomen institucij za uspešno izvajanje ravnotežja moči med različnimi akterji v družbi, od političnih, gospodarskih do civilnodružbenih. Sistem "zavor in ravnotežja" pa v EU deluje predvsem v nacionalnih državah, je opozoril Navracsics. V EU npr. "vlada zmeda"; Evropski parlament nima velike moči zakonodajalca, Evropska komisija ni prava vlada, je dejal.
V filozofski razpravi so izpostavili tudi, da se svet danes preveč ukvarja z "malimi" stvarmi, ne pa pomembnimi, tistimi, "ki so tu in zdaj". To velja tako za EU kot za Združene narode, "ki ostajajo v letu 1945", kot je izpostavil Rosenthal. A svet ne potrebuje enega "voditelja", potrebuje predvsem krepitev zaupanja med državami, je menil Li Zhaoxing.
