Zakon o enotni cene knjige določa nova pravila na področju delovanja knjižnega trga. Založniki bodo lahko svobodno določali ceno, vendar bo ta pol leta morala ostati nespremenjena. Cena knjige bo tako šest mesecev enaka za vsakega končnega kupca na vseh prodajnih mestih.
Seznam izdanih knjig je že dostopen na spletni strani Javne agencije za knjigo RS (JAK), so danes sporočili z ministrstva za kulturo. Enotna cena sicer ne velja za knjige, ki so bile izdane pred začetkom veljavnosti zakonskih določb.
Kot so še sporočili z ministrstva, je odhajajoči minister Uroš Grilc prepričan, da vpeljava novega instrumenta enotne cene knjige predstavlja v slovenski kulturni politiki pomemben odmik od dosedanjih okvirjev razumevanja in razmišljanja o kulturnih dobrinah, ki se uvrščajo na trg. "Z enotno ceno knjige se Slovenija pridružuje dvanajstim drugim evropskim državam, ki jo poznajo in katerih izkušnje izkazujejo pozitiven učinek na dostopnost knjige," je prepričan Grilc.
Omenjeni zakon je eden od ukrepov, predvidenih v nacionalnem programu za kulturo 2014-2017, s katerimi bi povečali prodajo knjig in njihovo dostopnost. Vsi pa gredo v smer povezovanja vseh akterjev: avtorjev, založnikov, knjigarn in knjižnic, saj le celovit pristop omogoča dolgoročni in trajnostni razvoj področja knjige v Sloveniji, trdijo na ministrstvu.
Septembra bo steklo nadaljevanje nacionalne kampanje Bližje knjigi, s katero želijo spodbuditi obisk knjigarn in nakupovanje knjig, JAK pa bo jeseni predstavila rezultate nacionalne raziskave bralnih in nakupovalnih navad na področju knjige v Sloveniji.
Med predvidenimi ukrepi je tudi zagon portala Knjige na trgu, ki ga pripravlja JAK in bo delno sofinanciran s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Omogočil bo celovito informiranje javnosti o aktualni knjižni produkciji ter dogajanju na knjižnem in revialnem trgu, obenem bo osnova za dolgoročni razvoj knjižnega trga, zlasti na področju informacijske in promocijske podpore ter povezljivosti vsebin in subjektov, pravijo na ministrstvu.
Zakon, ki ga je državni zbor sprejel januarja, so slovenske založbe ocenile različno. V založbi Mladinska knjiga so ga pozdravili, ker po njihovem mnenju predvsem na daljši rok prinaša več pozitivnih učinkov, podprli so ga tudi v Beletrini. Založbi Modrijan se je zdel brezpredmeten, zbodlo jih je tudi dejstvo, da ne velja za prodajo knjižnicam. Zelo kritični pa so bili v založbi Sanje, ker, kot so tedaj poudarili, so bili založniki pri njegovem oblikovanju odrinjeni.
