Hribar Milič je na mednarodni konferenci uvodoma izpostavil, da je Slovenija od leta 2008 do danes izgubila 100.000 delovnih mest ter da se je razmerje med delovno aktivnimi in upokojenci v tem obdobju znižalo.
Znova se je zavzel za reforme in izpostavil, da za izhod iz krize ne bodo dovolj le kozmetični popravki na področju trga dela, zdravstva in javnega sektorja. Spomnil je, da so v zbornici pripravili agendo za novo vlado in z njo opredelili konkretne predloge, kako v nekaj letih do večje konkurenčnosti, gospodarske rasti in novih delovnih mest.
Glede socialnega partnerstva in kolektivnih pogodb je opozoril, da bi morale slednje omogočati učinkovitejše delovanje in večjo varnost zaposlenih, a hkrati tudi hitrejše prilagajanje dejanskim razmeram.
Sprejem novega zakona o delovnih razmerjih je namreč lani odprl tudi pogajanja za kolektivne pogodbe dejavnosti, je spomnila namestnica direktorja pravne službe GZS Polona Fink Ružič. Plačni model je povezan z uspešnostjo poslovanja in vpliva tudi na zadovoljstvo delavcev, je dejala.
Metka Penko Natlačen iz pravne službe GZS je k temu pristavila, da plačni model po vsebini ni definiran v zakonodaji. Plačni model mora biti po njenih besedah razumljiv, uporaben, izvedljiv v praksi, realen in objektiven ter nediskriminatoren do vseh zaposlenih. Ocenila je še, da na tem področju danes nismo nič dlje kot leta 1998, 2003 ali 2007.
Dosedanjo sodno prakso v zvezi s plačnim modelom je predstavila odvetnica v odvetniški družbi Avbreht & Zajc Klavdija Erjavec. Povedala je, da novejša sodna praksa v posameznih primerih odstopa od prevelikega varstva plače delavcev, da pa se težave pojavljajo, ko delavci kljub dejansko izkazanemu slabemu finančnemu stanju podjetja niso pripravljeni na sporazumno znižanje plače.
Direktor Merces poslovno svetovanje Ivan Harij je medtem izpostavil, da so največji pomisleki delodajalcev ob spreminjanju plačnega modela vezani na vprašanje, kako nadzorovati stroške dela.
Obremenitev stroškov dela v Sloveniji ne omogoča ustreznega nagrajevanja in zaposlovanja tujih strokovnjakov, pa je opozorila direktorica službe za korporativno komuniciranje in strateško upravljanje človeških virov pri družbi Simobil Tamara Valenčič. Po njenih besedah so "najbolj obdavčeni najbolj izobraženi, kreativni in najsposobnejši kadri".
Christoph Kainz iz Avstrijske gospodarske zbornice (WKÖ) je na koncu predstavil avstrijski model kolektivnega dogovarjanja. Zaradi obveznega članstva v gospodarski zbornici je 90 do 95 odstotkov vseh zasebnih gospodarskih panog stalno vključenih v kolektivno dogovarjanje, je povedal. Specifika avstrijskega sistema je delitev na bele in modre ovratnike, temu pa sledijo tudi plačna razmerja. Kolektivna pogajanja na ravni dejavnosti v Avstriji potekajo vsako leto. Najpomembnejše teme so fleksibilnost delovnega časa ter plače in prejemki, je nanizal.
