Potem ko je Evropska komisija spomladi Sloveniji začasno zaustavila plačila nekaterih evropskih sredstev, je ta mesec sporočila, da jih delno sprošča. Od skupaj nekaj več kot 400 milijonov evrov začasno ustavljenih plačil za evropske projekte, za katere je slovenski proračun že založil sredstva, bo Slovenija iz Bruslja v kratkem prejela 183 milijonov evrov.
Za dokončno sprostitev vseh zadržanih sredstev pa bo treba izpeljati postopek predložitve vseh dokumentov Evropski komisiji, je na današnjem srečanju z novinarji pojasnila Kertova. Gre za analizo vsej javnih naročil v obdobju 2007-2014, ki so vsebovala za komisijo sporno določbo. V vladni službi so to analizo že naredili, zdaj pa jo preverja še urad za nadzor proračuna pri finančnem ministrstvu in po zadnjih informacijah naj bi bili postopki končani še ta mesec.
Pomisleki bruseljskih revizorjev se namreč nanašajo na zahtevo po vpisu strokovnjakov, ki sodelujejo v ponudbi za pridobitev javnega naročila, v Inženirsko zbornico Slovenije. Takšnih javnih naročil je bilo v preteklem programskem obdobju približno 300, omenjena analiza pa je pokazala, da jih je diskriminatorno določbo vsebovalo 86.
Pri projektih, kjer je bil uporabljen s strani Evropske komisije ugotovljen diskriminatorni pogoj, v vladni službi pričakujejo finančni popravek vrednosti v višini pet odstotkov. Za izdatke, nastale do junija, znaša ta številka 5,1 milijona evrov, celoten finančni popravek pa Kertova ocenjuje na približno 35 milijonov evrov.
Ta denar bodo od izvajalcev zahtevali nazaj, a ne gre za izgubljena sredstva. Ostala bodo v Sloveniji in jih bo mogoče preusmeriti na druge projekte.
Slovenija je v obdobju od 1. januarja 2007 do 31. julija letos od 4,1 milijarde evrov razpoložljivih sredstev EU dodelila za 4,4 milijarde evrov sredstev. Pogodb je bilo podpisanih za 4,2 milijarde evrov oz. dobra dva odstotka več od pravic porabe. "Kar se tiče prevzetih obveznosti, smo torej na varni strani, seveda pa je odvisno, kako se bodo vsi ti projekti, za katere so sklenjene pogodbe, izpeljali in bodo izvajalci uspeli tudi pravočasno uspeli zahtevati povračilo," je dejala Kertova.
V prvih sedmih mesecih letos je bilo iz državnega proračuna za 358 milijonov evrov izplačil, kar je po njenih besedah v primerjavi s prejšnjimi leti napredek, medtem ko je Slovenija iz Bruslja v sedmih mesecih prejela vrnjenih 261 milijonov evrov. Od tega Kertova vidi največji napredek pri kmetijskem in infrastrukturnem ministrstvu, kar je sicer tudi posledica dejstva, da je gradbena sezona v zagonu.
Zaradi bojazni, da nekateri projekti ne bi bili končani v zastavljenih rokih, so devet najbolj kritičnih okoljskih projektov dali v pregled neodvisnim ocenjevalcem. Za en projekt so ocenili, da je črpanje ogroženo, za dva bi lahko bilo, za ostale nimajo zadržkov, je navedla.
Kertova, ki je na položaju vodje službe za razvoj in kohezijsko politiko od letošnjega marca, sicer opaža, da se je doslej premalo pozornosti posvečalo vprašanju, do kdaj se odobravajo projekti. "Najbolj smo zadovoljni ko se podpiše pogodba, a takrat se delo šele začne," je dejala in dodala, da je treba preveriti, koliko odločb je izdanih že za čas do konca leta 2015. Boji se namreč, da si kot država nismo pustili veliko manevrskega prostora.
V novem programskem obdobju do leta 2020 je zato treba po njenih besedah dati večjo pozornost vprašanju, ali je predlagani projekt izvedljiv v določenem roku. Glede novega obdobja sicer ne vidi nobenih težav, da ne bi razpoložljivih 3,1 milijarde evrov začeli črpati že v prihodnjem letu.
Slovenija bo do leta 2020 ohranila položaj neto prejemnice sredstev iz evropskega proračuna. V novem večletnem proračunskem obdobju bo veljala delitev na dve t.i. kohezijski regiji, to je na vzhodno in zahodno Slovenijo, od katerih je za prvo zaradi slabše razvitosti predvidenega nekaj več denarja kot za drugo.
Za vzhodni del države bo namenjenih 1,3 milijarde evrov in za zahodni del približno 800 milijonov evrov, dodatna milijarda evrov pa bo na voljo za celo Slovenijo. Predvideno je, da bo tokrat več denarja namenjenega gospodarstvu.
Kertova je zatrdila, da Slovenija s pripravo dokumentov za novo programsko obdobje nikakor ne zamuja. Evropska komisija partnerskega sporazuma s Slovenijo sicer še ni potrdila, a to je doslej storila šele za 14 od 28 držav.
V Bruslju se trudijo, da bi bili vsi sporazumi potrjeni še pred odhodom te komisije, je povedala, hkrati pa opozorila, da bo treba operativni program vsebinsko uskladiti, pripraviti ter odgovoriti na pripombe komisije do konca septembra. "To je treba narediti zelo hitro. Upam, da bo tudi nova vlada to spoznala," je dejala. Istočasno naj bi bila pripravljena tudi strategija pametne specializacije.
