c S

Bruselj bo proračunsko in reformno ukrepanje Slovenije znova ocenil jeseni

27.08.2014 15:29 Bruselj, 27. avgusta (STA) - Nekateri roki v priporočilih za proračunsko in reformno ukrepanje Slovenije se iztekajo, a v Bruslju pravijo, da je za ocene še prezgodaj. Izvajanje proračunskih zavez bodo ocenili novembra, do konca leta pa še uresničevanje preostalih priporočil. Zavedajo se, da je Slovenija v politični tranziciji, od nove vlade pa pričakujejo spoštovanje zavez.

Dosedanjega napredka Slovenije pri izvajanju priporočil v Bruslju ne želijo komentirati. Evropska priporočila za Slovenijo in druge članice EU so bila dokončno potrjena julija, tako da je za ocene njihovega izvajanja še prezgodaj, je danes v Bruslju pojasnil tiskovni predstavnik komisarja za gospodarske in denarne zadeve Jyrkija Katainena, Simon O'Connor.

"Zavedamo se, da v Sloveniji poteka politična tranzicija. Čakamo, da slišimo od nove vlade, ko bo ta začela delati, kako nameravajo izvajati pomembne reforme v Sloveniji. Komisija bo vlado podpirala pri prizadevanjih za izvedbo priporočil," je dejal O'Connor. Neuradno v komisiji poudarjajo, da od nove vlade pričakujejo konkretne zaveze o izvajanju priporočil.

Članice območja evra morajo do 15. oktobra v Bruselj poslati proračunske načrte za leto 2015, ki jih bo komisija ocenila do sredine novembra, tudi na podlagi gospodarske napovedi, ki bo objavljena v začetku novembra. Sredi novembra bo tako komisija ocenila, ali Slovenija izvaja proračunske zaveze za zagotovitev vzdržnosti javnih financ, je pojasnil tiskovni predstavnik.

Možnosti vnovičnega podaljšanja roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ki je predvidena v letu 2015, ni želel komentirati. Slovenija je v postopku zaradi presežnega primanjkljaja od leta 2009. Po prvotno določenem roku bi ga morala odpraviti v lanskem letu, a je lani komisija rok podaljšala za dve leti.

O možnosti, da bi Slovenija proračunski načrt zaradi političnih okoliščin poslala pozneje kot do sredine oktobra, pa je O'Connor dejal, da je 15. oktober dogovorjeni rok, a spomnil, da sta lani Avstrija in Nemčija, ki sta bili jeseni v procesu oblikovanja nove vlade, poslali začasna proračunska načrta, ki sta ju nato revidirali.

Slovenija je sicer poleg Hrvaške in Italije ena od treh članic unije, v katerih je komisija letos ugotovila tudi presežna makroekonomska neravnovesja, torej resne gospodarske izzive. Zato je pod strožjim evropskim nadzorom kot preostale članice, ki predvideva pogostejše poročanje o napredku pri izvajanju priporočil, je spomnil O'Connor.

Komisija bo po njegovih besedah o napredku Slovenije pri izvajanju preostalih priporočil, vključno s tistimi glede privatizacije, evroskupini in finančnim ministrom EU poročala do konca leta, novembra ali decembra. Pred tem bodo predstavniki komisije preverjali stanje v Sloveniji na terenu, kot je običajno, a v Bruslju konkretnih datumov teh obiskov za zdaj ne navajajo.

Slovenija je iz Bruslja dobila osem priporočil s konkretnimi roki. Na primer, naj v sklopu načrtovane privatizacije do novembra letos sprejme kratkoročni načrt odprodaje več jasno izbranih naložb, naj do septembra začne izvajati kodeks korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti in naj sprejme strategijo za Slovenski državni holding z jasno klasifikacijo naložb.

V bančnem priporočilu komisija Slovenijo med drugim poziva, naj v skladu z načrti do konca leta 2014 privatizira Novo kreditno banko Maribor, pripravi Abanko na privatizacijo v letu 2015, do konca avgusta konča celovit akcijski načrt za banke ter razjasni pristojnosti Družbe za upravljanje terjatev bank z objavo izčrpne strategije upravljanja in poslovnega načrta.

Poleg tega komisija Slovenijo poziva, naj do konca leta 2014 konča krovni načrt za prestrukturiranje podjetij, pripravi seznam podjetij, ki jih je nujno prestrukturirati in pri tem izterjati čim višje zneske za upnike, ter do septembra letos oceni nedavne spremembe insolvenčne zakonodaje in po potrebi uvede dodatne ukrepe.

Prav tako komisija Slovenijo poziva, naj do konca leta 2014 pripravi celosten socialni sporazum, s katerim bo zagotovila, da gibanje plač, vključno z minimalno plačo, spodbuja konkurenčnost, domače povpraševanje in ustvarjanje delovnih mest, ter naj ponovno opredeli sestavo minimalne plače in pregleda svoj sistem indeksacije.

Do konca leta 2014 bi morala Slovenija začeti tudi celovit pregled izdatkov na področju zdravstva, ki bo zajemal tako raven centralne države kot lokalno raven, neposredne in posredne proračunske uporabnike ter izvajalce javnih služb in storitev v lasti občin, da se dosežejo proračunski prihranki v letu 2015 in pozneje.