Juncker pozval k imenom do konca julija
Bodoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je voditelje članic EU pozval, naj mu do konca julija predlagajo enega ali več kandidatov oziroma kandidatk za komisarske položaje.
Postopek imenovanja komisarskih kandidatov v članicah unije ni določen z evropskimi pravili, vsaka država ga opredeli sama. Izbira kandidata je suverena odločitev članice, ki pa se v tem procesu posvetuje z bodočim predsednikom komisije glede resorja.
Juncker naj bi avgusta premislil o sestavi ekipe in dokončen seznam kandidatov in razdelitev resorjev pripravil v začetku septembra, po dogovoru o predsedniku Evropskega sveta in visokem zunanjepolitičnem predstavniku, ki se pričakuje 30. avgusta.
V Junckerjevem krogu še vedno menijo, da je mogoče zaslišanja kandidatov v Evropskem parlamentu opraviti v drugi polovici septembra, kot je bilo sprva načrtovano, da lahko potem parlament o komisarski ekipi glasuje na plenarnem zasedanju oktobra in da lahko komisija začne delati 1. novembra.
Morda zamik v procesu oblikovanja komisije
Sedanji komisiji, ki je zaradi zamud pri uveljavljanju lizbonske pogodbe leta 2009 začela delati šele februarja 2010, se mandat izteče konec oktobra. V komisiji so sicer pripravljeni na možnost, da bo treba mandat podaljšati do februarja prihodnje leto. Mogoče ga je podaljšati tudi za krajši čas.
Nekateri viri v komisiji menijo, da je preložitev odločitve o visokem zunanjepolitičnem položaju - ta je za oblikovanje komisije ključen, saj je visoki zunanjepolitični predstavnik tudi podpredsednik komisije - ves proces zamaknila za približno mesec dni.
To utemeljujejo predvsem s tem, da je kandidatom treba dati nekaj časa, da se pripravijo na zaslišanja v pristojnih odborih Evropskega parlamenta, ki so zahtevna preizkušnja. Tako naj bi bila ta oktobra, kar pomeni, da bi parlament o komisiji glasoval mesec pozneje in tudi komisija bi nato začela delati s približno enomesečnim zamikom.
Sploh tiste članice, ki se potegujejo za visoki zunanjepolitični položaj, bodo po pričakovanjih taktizirale do konca. Kompleksnost procesa in prepletenost odločitev je mogoče ponazoriti z nizozemskim primerom.
Nizozemski premier Mark Rutte naj bi po neuradnih navedbah napovedal, da kandidata ne bo sporočil pred 30. avgustom. Nizozemski zunanji minister Frans Timmermans je eden morebitnih kandidatov za zunanjepolitični položaj. Kot morebiten nizozemski komisarski kandidat se omenja še finančni minister Jeroen Dijsselbloem, ki je tudi šef evroskupine. Če bi Dijsselbloem postal komisarski kandidat, je treba vedeti, kdo ga bo nasledil na čelu evroskupine.
Primanjkljaj žensk
Še dodatno ves proces zapleta pomanjkanje žensk. V sedanji komisiji jih je devet. Če bi jih bilo v novi manj, bi bilo to za EU, ki vseskozi izpostavlja pomen enakovredne obravnave spolov, slabo politično sporočilo. Poleg tega je Evropski parlament že napovedal, da preveč moške ekipe ne bo potrdil.
Kandidate je doslej izbralo trinajst članic in le ena med njimi, Češka, je predlagala žensko - ministrico za regionalni razvoj Vero Jourovo.
Viri pri Junckerju pojasnjujejo, da ne morejo potrditi nobene številke, saj doslej še nobena članica ni poslala uradnega pisma o imenovanju kandidata.
Ključna preizkušnja zaslišanja v Evropskem parlamentu
Parlament posameznega kandidata ne more zavrniti, lahko pa zavrne celotno komisarsko ekipo, če z enim ali več članov ni zadovoljen. Evropski poslanci vzamejo pod drobnogled tako vsebinsko pripravljenost kandidatov kot njihovo integriteto.
Pred petimi leti se je zataknilo z bolgarsko kandidatko Rumjano Želevo, ki so ji evropski poslanci očitali, da je lagala pri prijavi poslovnih interesov in da je bil njen nastop na zaslišanju preslab. Zamenjala jo je Kristalina Georgieva.
Najbolje pomen zaslišanj v Evropskem parlamentu in vlogo predsednika Evropske komisije pri sestavljanju ekipe ponazarja oblikovanje prve ekipe Joseja Manuela Barrosa leta 2004, ko se je moral Portugalec odločiti za tri spremembe.
Italija je morala kandidata za pravosodnega komisarja Rocca Buttiglioneja, ki je bil za evropske poslance sporen zaradi spornih izjav o homoseksualcih, zamenjati s Francom Frattinijem.
Poleg tega je tedaj Barroso od latvijske vlade zahteval, naj namesto kandidatke za komisarko za davke in carinsko unijo Ingride Udre predlaga novega kandidata, ker so bili evropski poslanci nezadovoljni z njenim nastopom. Novi kandidat Andris Piebalgs je dobil resor za energijo.
Sporen je bil tudi madžarski kandidat Laszlo Kovacs, ki mu je Barroso sprva namenil resor za energijo, a ga je po zaslišanju premestil na področje davkov in carinske unije, ker evropskih poslancev ni prepričal s poznavanjem energetskih tem.
Zaslišanje v Evropskem parlamentu je tako ključna prelomnica. Ko kandidat zaslišanje uspešno opravi in ko parlament komisarsko ekipo potrdi, ga namreč v skladu z dosedanjo prakso članica ne more več zamenjati.
Juncker, ki kot bivši dolgoletni luksemburški premier in šef evroskupine dobro pozna pasti EU, se bo po pričakovanjih pri oblikovanju ekipe poskušal izogniti zapletom v parlamentu, tako ni mogoče izključiti možnosti, da bi že pri sestavljanju ekipe pozval k menjavam, na primer če bi se izkazalo, da v ekipi ni dovolj žensk, ali če bi to terjala kombinatorika pri razdeljevanju resorjev. Da bi imel več manevrskega prostora pri sestavljanju ekipe, je Juncker članice pozval, naj predlagajo enega ali več kandidatov.
Tudi v preteklosti se je že zgodilo, da je članica predlagala več kandidatov. V procesu oblikovanja komisije Romana Prodija je na primer prav Juncker, tedaj luksemburški premier, predlagal tri kandidatke, po eno iz liberalne, krščanskodemokratske in socialistične stranke.
Menjave med mandatom
Članice komisarjev med mandatom ne zamenjujejo. To ni napisano pravilo, temveč gre za pričakovanje politične zrelosti, resnosti in kulture od držav, da ne ogrožajo kontinuitete dela komisije z menjavami na tako pomembnih položajih zaradi notranjepolitičnih okoliščin, niti v primeru menjav vlad.
Evropski parlament lahko med mandatom v primeru nepravilnosti zahteva odstop celotne komisije. To je grozilo v primeru komisije pod vodstvom Luksemburžana Jacquesa Santerja zaradi korupcijske afere članice Edith Cresson, zato je celotna komisija marca 1999 odstopila.
Poleg tega lahko predsednik komisije v primeru nepravilnosti zahteva odstop posameznega komisarja. To se je zgodilo oktobra 2012 v primeru komisarja z Malte Johna Dallija, ki naj bi bil vpleten v korupcijo pri sprejemanju nove tobačne zakonodaje.
Komisar lahko prostovoljno predčasno konča mandat, če je na primer na nacionalnih ali evropskih volitvah izvoljen na drug položaj. Na primer, komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn je letos predčasno zapustil položaj po izvolitvi za evropskega poslanca, leta 2009 pa je po izvolitvi za predsednico Litve predčasno odšla Dalia Grybauskaite.
