Revščina v svetu sicer upada, a neenakosti in "strukturne ranljivosti" ostajajo resna grožnja, ugotavlja poročilo UNDP, ki so ga predstavili v Tokiu. Skoraj 1,5 milijarde ljudi v 91 državah sveta živi v revščini, še 800 milijonov pa jih je na robu revščine. Kakih 1,2 milijarde ljudi preživi z vsega 1,25 dolarja na dan ali celo manj.
"Izkoreninjenje ekstremne revščine ne pomeni le, da 'pridemo na ničlo', ampak tudi, da tam ostanemo," v poročilu o človekovem razvoju za leto 2013, ki nosi naslov Ohranjanje napredka človeštva: Zmanjševanje ranljivosti in krepitev odpornosti, opozarja UNDP.
"Tiste najbolj ranljive za naravne nesreče, podnebne spremembe in finančne težave je treba specifično usposabljati in jih zaščititi (...) Edini način, da zagotovimo trajen in vzdržen napredek, je, da postavimo v središče prihodnjih razvojnih agend zmanjšanje ranljivosti," nadaljujejo.
Kot izpostavlja poročilo, bi moralo biti na samem vrhu razvojne agende predvsem dvoje: zagotoviti osnovne socialne službe in zaposlitev za vse. Da bi revnemu delu človeštva omogočili dostop do osnovne socialne varnosti, bi stalo manj kot dva odstotka svetovnega BDP.
Kot vedno so pri UNDP tudi letos pripravili lestvico držav glede na to, kako dobro oziroma slabo se odrežejo po t.i. indeksu človekovega razvoja (Human Development Index - HDI).
Namen tega indeksa je ocenjevati in primerjati revščino po širših merilih in ne le na podlagi dohodkov. HDI se tako računa iz življenjske dobe, stopnje pismenosti, stopnje izobrazbe in življenjske ravni.
Bolj ali manj pričakovano so se v sam vrh tudi v letošnjem poročilu uvrstile Norveška, Avstralija, Švica, Nizozemska in ZDA, na dno lestvice pa Sierra Leone, Čad, Srednjeafriška republika, DR Kongo in na zadnje 187. mesto Niger. Slovenija je enako kot lani na 25. mestu in tako še varno v najboljši skupini držav z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja.
Se je pa Slovenija med vsemi državami najbolje odrezala pri enakosti spolov, ki se računa na osnovi faktorjev, kot so smrtnost mater in število nosečnosti med najstnicami ter položaj žensk v izobraževanju, na trgu dela in politiki. Sledijo ji Švica, Nemčija in Švedska, najslabše pa se je na tem področju odrezal Jemen.
