Sprejetje partnerskega sporazuma je pogoj za sprejetje operativnega načrta za izvajanje evropske kohezijske politike. Svet zahodne kohezijske regije je soglasje dal 10. julija, vlada pa namerava dokument potrditi danes in ga posredovati Evropski komisiji še pred počitnicami in nastopom novih komisarjev.
Čeprav je sprva kazalo, da svet vzhodne kohezijske regije tudi danes zaradi premajhne udeležbe ne bo sklepčen, je po treh urah razprave na sejo prišel še en član in omogočil glasovanje. Z 20 prisotnimi glasovi je skupno sicer 40-članski svet dal soglasje partnerskemu sporazumu, a ob tem poudaril, da je to storil zato, ker ne želi ovirati postopkov sprejemanja dokumentov za naslednjo finančno perspektivo EU.
Hkrati je v danes sprejetem sklepu zapisal, da v pričujočem dokumentu "ni v zadostni meri zajet skladen regionalni razvoj", zato zahteva, da se to pomanjkljivost odpravi v operativnih programih in ostalih razvojnih dokumentih.
Po besedah predsednika tega sveta Ivana Žagarja majhna udeležba na današnji seji ni le posledica dopustov, temveč tudi nestrinjanja s sporazumom. Čeprav so v sredo poskušali z vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko uskladiti nesoglasja, naj bi še vedno obstajali določeni pomisleki.
V razpravi na današnjem sestanku so prisotni kot problematične točke med drugim izpostavili vprašanje glede možnosti financiranja izgradnje 3. razvojne osi in domnevnega prednostnega položaja pri kandidiranju za mestne občine. Spet drugi so ponovili, da vseh težav s partnerskim sporazumom ne bo mogoče rešiti, temveč ga je treba čim prej potrditi, da bo možno hitreje črpati evropska sredstva.
V okviru izvajanja evropske kohezijske politike 2014-2020 bo Slovenija razdeljena na zahodno in vzhodno kohezijsko regijo, ki bosta skupaj upravičeni do dobre 3,2 milijarde evrov.
Po besedah državne sekretarke službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreje Kert zdaj sledijo pogajanja o operativnem programu, ki po njenih ocenah prav tako ne bodo lahka. "Moramo zagotoviti enakomerni regionalni razvoj, kar mora biti prioriteta Slovenije poleg rasti in zaposlovanja," je dejala v izjavi za medije po seji sveta vzhodne kohezijske regije.
Končno potrditev partnerskega sporazuma s strani Evropske komisije pričakuje najkasneje septembra. "Takrat upam, da bomo imeli tudi že operativni program tako daleč, da bi ga lahko poslali v končno potrditev Evropski komisiji," je dejala. Tako bi s črpanjem sredstev lahko začeli z začetkom prihodnjega leta.
