Naslednica Nataše Pirc Musar bo, kot kaže, v komunikaciji z javnostjo bolj zadržana. Twitter ni najboljše orodje za komunikacijo funkcionarja, predstojnika državnega organa, je med drugim dejala v pogovoru ob začetku petletnega mandata, ki ga je nastopila v četrtek.
Tudi sicer meni, da nam bodo sodobne tehnologije v bodoče delale največ sivih las. Zakon o varstvu osebnih podatkov je dober zakon, po drugi strani pa je res, da se v vsakdanjem življenju ne zavedamo dovolj pomena svoje zasebnosti, pravi Prelesnikova.
V DZ ste podporo dobili šele v četrtem krogu. Ali je zaradi šibke podpore okrnjena vaša legitimnost na novem položaju?
Dosegla sem večino, ki jo zahteva poslovnik državnega zbora. Obžalujem pa, da je opozicija obstruirala glasovanje. V samo politiko ne bi želela posegati. Vedno sem se tudi kot generalna sekretarka DZ ograjevala od politike. Dejstvo pa je, da ima zlasti ena od poslanskih skupin tak princip dela, da če nisi njihov, si avtomatično proti njim. To se je v tem konkretnem primeru jasno pokazalo.
Videlo se je, da poslanska skupina SDS poskuša imenovanje prestaviti v čas po volitvah, kar pa bi pomenilo, da bi bil informacijski pooblaščenec brez predstojnika in da je s tem poslovanje informacijskega pooblaščenca bistveno oteženo. Na koncu se je izteklo tako, kot je prav.
Trdno sem prepričana, da sem v vsem tem času delala korektno, in to do vseh političnih strank.
Pred imenovanjem v DZ so nekateri izpostavljali, da v uradu nimate podpore v kolektivu. Kakšna je ta podpora dejansko?
Ti očitki so nekorektni. Podporo v kolektivu imam in sem jo čutila tudi ves čas postopka imenovanja. Dobila sem veliko klicev podpore in sms-sporočil. Je pa res, da skoraj polovice zaposlenih v uradu ne poznam, ker so prišli v urad po tem, ko sem leta 2008 odšla z njega.
V čem se je spremenila vloga urada od njegovih začetkov pred več kot desetimi leti do danes?
Urad je obdržal svojo primarno strukturo, torej delitev na delovni področji dostopa do informacij javnega značaja in varstva osebnih podatkov. Ima pa informacijski pooblaščenec zdaj veliko več pristojnosti, kot jih je imel na začetku. Zakoni, ki so nam prinesli nove pristojnosti, so zakon o pacientovih pravicah, o osebni izkaznici, o potnih listinah, o potrošniških kreditih, o bančništvu...
Za organ je čast, da mu zaupajo več pristojnosti in nalog, je pa tudi delokrog večji in s tem so med drugim povezani zaostanki, ki so nastali.
Koliko je zaostankov in kakšni so?
Največji zaostanki so na področju dostopa do informacij javnega značaja. Trenutno je približno 70 odprtih zadev, nekaj jih sega v začetek tega leta, nekaj jih je iz prejšnjih let. Zadnji zaostanki pa so nastali zaradi aprilske novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja, s katero se je razširil krog zavezancev.
Od nove vlade pričakujemo, da bo pravočasno sprejela še ostale podzakonske predpise, ki jih mora na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, da bo delo potekalo normalno.
Ker register zavezancev pri Ajpesu še ni vzpostavljen, saj je zakonski rok za to do oktobra, je trenutno največji problem informacijskega pooblaščenca to, da mora za vsak posamezni primer ugotavljati in iz uradnih evidenc pridobivati podatke, ali se sploh pogovarjamo o zavezancu po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja ali ne.
Med napovedanimi prednostnimi nalogami je tudi zagotavljanje učinkovitega izvajanja noveliranega zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Ali to pomeni tudi strožji pristop?
Gre za zaščito prosilca, da bo prišel do svoje pravice oz. želene informacije. Informacijski pooblaščenec je na področju dostopa do informacij javnega značaja le pritožbeni organ. Tu res pričakujemo sodelovanje novih zavezancev, da bodo prepoznali koristi tega zakona.
Prepričana sem, da nesodelovanje zavezancev, s katerim se zdaj srečuje informacijski pooblaščenec, ni zaradi zlonamernosti, ampak v nepoznavanju novosti zakona. S pogovori in predstavitvijo novele bodo odpadli tudi ti problemi. Predvsem bomo delovali preventivno in izobraževali zavezance. Le v skrajni sili se zatečeš h globi.
Torej se je dozdajšnja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar v primeru Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) znašla v skrajni sili, saj je bila zadnja globa, ki jo je izrekla, prav globa DUTB?
DUTB je bil že do zdaj zavezanec po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, saj je ustanovljen z zakonom, je pravna oseba javnega prava in z javnimi pooblastili. To pomeni, da ni zavezanec postal šele z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ampak je njegovo poslovanje javno že od same ustanovitve. Upam, da je bila to prva in zadnja globa proti DUTB.
Kako ste zadovoljni z razkrivanjem podatkov, ki so jih po noveli zakona obvezane zagotoviti DUTB in banke? Ob zadnji objavi minuli teden je bilo slišati, da je vse skupaj pesek v oči, da pri objavljenih podatkih ni nič takega, kar zainteresirani ne bi mogel najti sam. Pričakovali so namreč, da bodo objavljeni denimo podatki o poteku pogovorov in o imenih.
Veseli me, da je DUTB spoštoval zakonski rok in 17. julija res objavil zahtevane podatke. To je z vidika javnosti in transparentnosti poslovanja dobro.
Po noveli zakona, ki je začela veljati v soboto, pa bodo morale banke zagotoviti podatke tudi o slabih posojilih, ki so ostala v bančnih bilancah. Kako ocenjujete to novelo in odgovarjate na očitke o pretiranem poseganju v bančno dejavnost? Omenjajo celo možnost ustavne presoje.
Pri tej noveli, ki odpira poslovanje bank, so pripravljavci nekoliko pozabili, da je osnovna paradigma poslovanja med banko in komitentom bančna tajnost in načelo zaupanja. Informacijski pooblaščenec v svojem mnenju, ki ga je izdal v času priprave novele, noveli ni bil naklonjen.
Osebno se mi poraja vprašanje, zakaj so nekateri krediti iste bonitetne skupine, torej D in E, ostali na bankah, nekateri pa so preneseni na DUTB. Torej so se krediti, ki naj bi se obravnavali in ocenjevali enako, očitno po posameznih bankah ocenjevali različno?
Osnovno vprašanje je, ali se komitenti ne bodo prav zaradi te javne objave v bodoče, četudi zakon odpira le tiste slabe terjatve, ki so bile kot slabe kategorizirane na dan prenosa na DUTB, raje obračali na banke v zasebni lasti, ne pa v državni. Pri zasebnih bankah namreč ni nevarnosti, da bi se krediti razkrili.
Bo informacijski pooblaščenec še naprej opozarjal na neustavnost zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova)?
Ena prvih stvari, o katerih bom obvestila novega predsednika vlade, bo, da je zakon treba spremeniti. Prepričana sem, da zakon ni v skladu z ustavo v delu, ki dopušča posege v zasebnost, torej prisluškovanja na podlagi odobritve direktorja Sove in ne sodne odredbe, ko gre za mednarodno komunikacijo.
Ali ostaja še kakšno področje, ki bi ga bilo treba odpreti javnosti, denimo prihodki odvetnikov in notarjev?
Zelo je treba paziti na mejo med javnim in zasebnim. Pri notarjih in odvetnikih gre za zasebni sektor, čeprav notarji v določenem delu opravljajo tudi javno službo in so v tem delu zavezanci po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Pri tem je treba biti zelo pazljiv. Nikoli ne smemo odpreti vsega na počez, pač pa pazljivo, s testom interesa javnosti.
Boste obdržali namestnike, ki jih je imela dozdajšnja informacijska pooblaščenka?
Absolutno bom ohranila dozdajšnje namestnike. V medijih pa je že bilo zaslediti, da ena od namestnic odhaja s prejšnjo pooblaščenko na njeno novo delovno mesto.
