Državni zbor potrdi mandate novoizvoljenih poslancev na prvi seji po izvolitvi, kar bo predvidoma 1. avgusta. Na seji bodo poslanci najprej oblikovali mandatno-volilno komisijo. Ta bo nato pregledala potrdila o izvolitvi in morebitne pritožbe kandidatov in predstavnikov kandidatnih list zoper odločitve volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov, ter sestavila poročilo za državni zbor. O potrditvi mandatov odloča državni zbor na predlog mandatno-volilne komisije, navajajo v DZ.
Ob tem dodajajo, da DZ skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Torej ima DZ načeloma tudi možnost, da mandata kateremu od novoizvoljenih poslancev ne potrdi. V skladu s poslovnikom poslanec, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Sporen bi lahko bil po nekaterih mnenjih mandat prvaka SDS Janeza Janše, ki trenutno v zaporu prestaja dveletno zaporno kazen, saj zakon o poslancih navaja, da poslancu mandat preneha, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev. A nekateri menijo, da bi Janši mandat lahko odvzeli le, če bi bi bil obsojen v času, ko je že poslanec.
Pravnik Rajko Pirnat je v izjavi za STA opozoril, da bo DZ Janši sicer moral potrditi mandat, vendar bo zatem v rokah poslancev, ali mu ga bodo odvzeli ali ne. DZ namreč lahko odloči, da poslancu - kljub temu, da je obsojen na več kot šest mesecev zaporne kazni - ne odvzame mandata. Pri tem pa mora znati oceniti, ali je način prestajanja zaporne kazni tak, da omogoča izvajanje poslanskega mandata.
Prav slednje je po Pirnatovem mnenju namen določila v zakonu, da mandat preneha, če je poslanec obsojen v času opravljanja funkcije. Izvolitev na poslansko funkcijo nima nekakšnega "očiščevalnega" učinka na pravnomočno obsodbo, je za STA ocenil Pirnat. Dodal je, da razlogi, zaradi katerih poslancem v omenjenem primeru preneha mandat, obstajajo.
Po njegovem mnenju po končanem sodnem postopku poslancu tudi ni več mogoče priznati imunitete. Ocenjuje tudi, da ni mogoče razlagati ustave tako, da bi bilo možno zaradi izvolitve zahtevati prekinitev prestajanja zaporne kazni. Je pa Pirnat opozoril, da so razlage pravnikov pri tem različne in je v primeru Janše zadrega precejšnja.
A tudi pravnik Janez Pogorelec pravi, da bo DZ moral Janši odvzeti mandat. V nasprotnem primeru bi, meni, prišlo do neenakosti pred zakonom med nekom, ki je obsojen na šestmesečno kazen zapora, pa bi mu mandat prenehal in drugim, ki mu kljub obsodbi ne bi. "Seveda bodo nekateri rekli, da so volivci v tem primeru vedeli, da je Janša obsojen na zaporno kazen, pa so ga kljub temu izvolili in da je to demokracija. Ta argumentacija bi lahko držala, a sem mnenja, da so volivci tudi vedeli, da tega mandata ne bo mogel v tem primeru nastopiti," je med drugim dejal za Radio Slovenija.
SDS je sicer s prvim odzivom na rezultate predčasnih volitev poskrbela še za eno dilemo. Volitve je namreč označila za nelegitimne in napovedala, da funkcij v DZ njihovi poslanci ne bodo sprejemali, o udeležbi na sejah pa se bodo odločali selektivno.
V DZ pojasnjujejo, da se je poslanec dolžan udeleževati sej DZ in njegovih delovnih teles, katerih član je, ter sodelovati pri delu in odločanju v DZ ter v njegovih delovnih telesih.
Pristojna služba DZ ugotavlja le neopravičene odsotnosti s sej, ki se ugotavlja, če pride do prekinitve seje ob tretjem ugotavljanju navzočnosti zaradi nesklepčnosti. To se odvija po postopku za ugotavljanje odgovornosti poslanca zaradi neopravičene odsotnosti s seje. Za dneve neopravičene odsotnosti s seje DZ ali delovnega telesa poslancu ne pripada plača, regres za prehrano med delom in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela.
Na to določbo je spomnil tudi Pirnat. Pravnih razlogov za prenehanja mandata pa po njegovem mnenju v primeru takšnega ravnanja poslancev SDS ne bi bilo.
Po mnenju Pogorelca pa napoved SDS, da ne bodo prevzeli funkcij v delovnih telesih DZ, ni na mestu. Pogorelec pravi, da bi stranka morala prenehati s spodkopavanjem temeljev vseh institucij v državi. "Bo čim prej potrebno, da se SDS sprijazni s tem, da njihov predsednik ni politični zapornik, ampak politik v zaporu," je dejal za Radio Slovenija.
