Današnjo sejo komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti je zaznamovala razprava o pravnih vidikih zadeve Patria in njenem vplivu na nedeljske volitve. Nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, sicer predsednik Zbora za republiko, je poudaril, da so prav sodniki med vsemi vejami državnih oblasti strokovno najbolj usposobljeni za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vendar pa se ravno v slovenskem sodstvu po njegovih besedah izkazuje, da jih mnogokrat tudi kršijo.
Šturm je namreč v raziskavi, ki jo opravlja, namreč ugotovil, da je bilo v obdobju med letoma 2004 in 2013 pri kršenju človekovih pravic udeleženih 442 slovenskih sodišč in po zadržani oceni najmanj 1200 slovenskih sodnikov.
Opozoril je tudi na nekatera, po njegovi oceni sporna ravnanja tožilstva v zadevi Patria. Kot je dejal, je protipravno, da tožilec zadrži spis in onemogoči, da bi ga prejelo vrhovno sodišče. Prav tako je sporno, če tožilec ne predloži dokazov, ki obdolženega razbremenjujejo, je povedal Šturm. Po njegovi oceni gre v teh primerih za kršitev načela poštenega sojenja.
Tako Šturm kot tudi pravnik Klemen Jaklič sta izpostavila, da celo Evropsko sodišče za človekove pravice dopušča kritiko sodstva, tudi ostro nasprotovanje njegovim odločitvam.
Jaklič je ob tem posebej poudaril, da nedeljske volitve "nikakor ne bodo legitimne". Sodstvo je namreč po njegovi oceni imelo vse možnosti zagotoviti enakost politične tekme, a tega ni storilo. Tako pasivna kot aktivna volilna pravica pa ima v ustavnih vrednotah osrednje mesto in je predpogoj delovanja demokracije.
Predsednik Odbora 2014 Damir Črnčec je dodal, da je za državo, ki se imenuje pravna, naravnost neverjetno, da se tik pred volitvami pred njenimi očmi odvija montiran politični proces. "V tem primeru je Slovenija zagotovo nepravna država," je dejal.
Ponovno se je zavzel za takojšnjo odločitev vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti, za odpravo sodbe v zadevi Patria in za vzpostavitev vladavine prava. Ob tem je izpostavil nekatere predloge odbora, med drugim javnost imen sodnikov in njihovega premoženja ter tudi njihovo odškodninsko odgovornost.
Aleš Primc iz omenjenega odbora pa je sodstvo med drugim pozval k dialogu. Po njegovih besedah bi bilo prav, da bi sodstvo "spoštovalo tiste, v imenu katerih sodijo".
V poslanski razpravi je vodja poslanske skupine ZaAB Jani Möderndorfer kot edini predstavnik vladnih strank izpostavil, da se z mnogimi stvarmi, izrečenimi na seji, sicer strinja, meni pa, da na nanjo ne sodijo. Več kot jasno je, da je bila seja komisije sklicana zaradi volitev in da gre za zlorabo v korist ene od strank, je povedal.
Poslanec SDS Vinko Gorenak mu je odgovoril, da z dialogom nima težav in da bi tudi vladne stranke, če bi želele, na sejo lahko pripeljale goste po njihovem izboru.
