Evropska komisija je najprej dopoldne odobrila ukrepe državne pomoči za pet bank. Z dolgo pričakovanim soglasjem, ki jo je spremljala zahteva po izvedbi neodvisnih pregledov bank, je odobrila načrta prestrukturiranja za NLB in NKBM ter pomoč za nadzorovano likvidacijo Factor banke in Probanke. Prav tako je za zagotavljanje finančne stabilnosti začasno odobrila pomoč za Abanko Vipa.
Slovenija je tako iz Bruslja dobila zeleno luč za dokapitalizacijo bank ter v primeru NLB, NKBM, Probanke in Factor banke tudi za prenos slabih terjatev na slabo banko.
V primeru Abanke bo morala s prenosom terjatev na slabo banko počakati na končno odločitev komisije. Pogoj za to je priprava načrta prestrukturiranja banke. Načrt je v pripravi, Slovenija pa se je zavezala, da ga bo v Bruselj posredovala v dveh mesecih.
"Današnje odločitve o NLB, NKBM, Factor banki, Probanki in Abanki bodo okrepile zaupanje v slovenske banke," je ob potrditvi soglasja poudaril evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia.
Pozneje je Almunia povedal še, da gre za "zelo dobro in pozitivno novico". Ob tem je izrazil upanje, da bodo lahko v Bruslju čim prej analizirali in odobrili tudi načrt prestrukturiranja za Abanko.
Država je po zeleni luči iz Bruslja nato izpeljala ukrepe za pomoč petim bankam. NLB je dokapitalizirala za 1,551 milijarde evrov, NKBM za 870 milijonov, Abanko za 348 milijonov, Factor banko in Probanko pa za skupaj 445 milijonov evrov. Skupno je torej banke v denarju in obveznicah dokapitalizirala za nekaj nad 3,2 milijarde evrov.
Banka Slovenije je tako danes odločila, da se v NLB izniči osnovni kapital banke v višini dobrih 184 milijonov evrov, v NKBM v višini nekaj več kot 143 milijonov evrov in v Abanki v višini 7,2 milijona evrov. Delnice so bile razveljavljene in izbrisane iz delniške knjige pri Centralni klirinško depotni družbi. Država je tako postala edini lastnik bank, delnice NKBM pa bodo v torek prenehale kotirati na Ljubljanski borzi in v Varšavi.
Kot so sporočili iz bank, bo osnovni kapital NLB po dokapitalizaciji 200 milijonov evrov, v NKBM in v Abanki pa 150 milijonov evrov.
Ob tem so delničarji in imetniki podrejenega dolga k pokritju izgub v petih bankah prispevali skupno 505 milijonov evrov, so sporočili s finančnega ministrstva.
Že minuli teden so ob objavi rezultatov pregledov bank v Banki Slovenije objavili, da bo odpis podrejenih instrumentov v treh največjih bankah skupaj znašal 441 milijonov evrov, od tega za NLB 257 milijonov, za NKBM 64 milijonov in za Abanko 120 milijonov evrov.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa je danes z NLB in NKBM podpisala že tudi pogodbo o prenosu terjatev na t.i. slabo banko. Prenos prvega paketa terjatev je po uskladitvi še zadnjih podrobnosti predviden za petek.
Iz obeh največjih bank se bodo na DUTB skupno prenesle terjatve v bruto vrednosti nekaj več kot 3,45 milijarde evrov. Prenosna vrednost pa je pri nekaj več kot 1,1 milijarde evrov, v NLB 711 milijonov evrov, v NKBM pa 422 milijonov evrov.
Iz Abanke se bodo po dokončnem soglasju Bruslja na DUTB prenesel slabe terjatve po prenosni vrednosti 543 milijonov evrov, država pa bo v obveznicah banko dokapitalizirala še za 243 milijonov evrov.
Državi je pri današnjih ukrepih pomagalo tudi ustavno sodišče. Zavrnilo je namreč predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje več členov novele zakona o bančništvu, ki imetnike podrejenega dolga vključuje v sanacijo bank. Na sodišču so pojasnili, da bi lahko zadržanje pomenilo hudo nestabilnost finančnega sistema, kar pretehta nad morebitnimi škodljivimi posledicami za pobudnike.
Na ukrepe države se je odzval prvi mož NLB Janko Medja. Po njegovih pojasnilih je celotni rezultat operacije, da se bo banka do konca leta dokončno "očistila bremena iz preteklosti in se istočasno dokapitalizirala, kar bo predstavljalo varno osnovo za nadaljnje poslovanje".
Cilj NLB bo poleg ugotavljanja dejavnikov za pretekle izgube, predvsem "pogled v naprej, v poslovanje s strankami, v ponoven zagon gospodarstva", je orisal Medja.
Prvi mož NLB računa, da bo imela banka konec leta "seveda zelo negativen rezultat", ker bodo oblikovali še vse potrebne slabitve, ki jih ugotavljajo kot nujne. Hkrati pa bo imela banka zagotovljeno kapitalsko ustreznost zaradi te dokapitalizacije.
V NKBM pa so poudarili, da so vsi izrečeni ukrepi "nujno potrebni in usmerjeni v zagotovitev pogojev za dolgoročno uspešno poslovanje bank in ohranitev stabilnosti finančnega sistema".
V banki se bodo po prečiščenju bilance in kapitalski krepitvi osredotočali na preoblikovanje banke in skupine v uspešnejšo finančno institucijo z visokim izkazovanjem pozitivnih, etičnih vrednot, s čimer bo upravičila zaupanje svojih komitentov in lastnikov.
Kot poudarjajo, je NKBM v zadnjem letu in pol od prihoda nove uprave pod vodstvom Aleša Hauca izvedla številne ukrepe za izboljšanje poslovanja in preoblikovanja celotne skupine.
Slovenija se je v Bruslju zavezala, da svoj delež v NLB zniža na 25 odstotkov in delnico do 31. decembra 2017, v načrtu prestrukturiranja za NKBM pa se je zavezala k popolni privatizaciji do 31. decembra 2016. Predvideva se tudi prodaja Abanke.
Nadaljnje usode bank se je v današnjem pogovoru za časnik Finance dotaknil tudi predsednik republike Borut Pahor. Zavzel se je za privatizacijo vseh treh največjih bank. V nacionalnem interesu se mu zdi, da so v Sloveniji banke, ki opravljajo svoje delo in servisirajo gospodarstvo ter prebivalstvo, ne pa lastništvo bank, ki tega ne opravljajo.
