23. decembra bo slovenska ustava stara 22 let. Je po vsem tem času potrebna kakšnih sprememb?
Prepričan sem, da je slovenska ustava moderna ustava demokratične ureditve, kar pomeni, da ji s tega vidika ne manjka nič. Morda bi bile potrebne nekatere spremembe, ki so že bile na dnevnem redu DZ, vendar niso bile sprejete. Gre za poskus, s katerim bi spremenili način sprejemanja zadev, ki jih obravnava ustavno sodišče. Ta sprememba bi bila še vedno potrebna, a dvomim, da jo bom do konca mojega mandata dočakal.
Nekateri v stroki in politiki omenjajo tudi potrebo po spremembah, povezanih z volitvami, odnosom med DZ in vlado, postavljanjem vlade, nezaupnico in podobno, vendar so to vprašanja, ki za samo ustavno sodišče niso toliko pomembna.
Kako ocenjujete vlogo ustavnega sodišča v zadnjih 22 letih?
Ocenjujem, da je ustavno sodišče v vseh zadnjih 22 letih odigralo pomembno vlogo pri prizadevanju, da bi ustava, kakršno smo sprejeli, z njo pa tudi sistem vrednot, ki jih je postavila, kar se da zaživela. Slednje še posebej velja za prvih deset let, ko bi brez ustavnega sodišča zagotovo uresničili manj ustave, kot smo je.
Tudi danes pa na dnevni red sodišča še vedno pridejo vprašanja, ki so pomembna z vidika varovanja sistemskih vrednot in demokratične pravne države.
Eno od osnovnih načel odločanja ustavnih sodnikov naj bi bilo, da odločajo po strokovnih in ne političnih kriterijih. V kolikšni meri je to po vašem mnenju dosedanjim sestavam ustavnega sodišča uspelo?
Zadeve podrobneje poznam iz zadnjih desetih let, ko sem bil najprej svetovalec na ustavnem sodišču, pozneje pa sodnik. Najprej je treba jasno povedati, da ima vsak sodnik, enako kot vsak človek, svoje prepričanje, bodisi politično bodisi svetovnonazorsko, kar je rezultat njegovega življenja, vzgoje, študija. S tega vidika med sodniki zagotovo obstajajo razlike, ki pa so predvsem pozitivne. Le tako lahko namreč pri odločanju do izraza pridejo različna stališča in mnenja, ki poskrbijo, da na koncu pride do najustreznejše odločitve.
Tudi sicer mislim, da smo ustavni sodniki v glavnem apolitični, koliko je to sploh mogoče. Ustavno sodišče namreč odloča tudi o zadevah, ki so zelo politične, posebej pri zakonih. Tudi ustava je navsezadnje politični akt, ki postavlja neke vrednote, ustavno sodišče pa jo mora razlagati. Ne glede na to menim, da so ustavni sodniki in sodnice dovolj avtonomni in da odločajo po ustavi in zakonu.
Kaj pa obraten odnos, torej odnos politike do ustavnega sodišča? Kakšen je vaš pogled na to, da politika razlaga ustavne odločbe, da komentira posamezne odločitve ustavnega sodišča in pravosodni sistem nasploh?
Odnos politike do sodstva po mojem mnenju ni ravno najbolj ustrezen in primeren. Pa ne zato, ker se odločb sodišč ne bi smelo komentirati, proučevati in jih tudi kritizirati, ampak gre za to, na kakšen način se to počne. Ko denimo odločbe sodišč proučuje in kritizira stroka, to dela po normativih, ki veljajo pri strokovnem delu, politika pa zadeve vedno ocenjuje politično. Drugače verjetno tudi ne more. In ta ocena je potem vedno politična. Škoda je, da se politika pogosto tako politikantsko obnaša do sodstva, saj je eden od najpomembnejših stebrov pravne države ravno sodstvo.
Evropski poslanec Milan Zver se je nedavno med drugim zavzel za večji nadzor EU nad pravosodnimi sistemi držav članic. Kaj menite o tej pobudi?
Če je to predlagal na tak način, potem moram reči, da tega ne razumem, ker ne vem, na kakšen način bi nekdo v EU nadziral sodstvo. Eno je, če se izrazi neka zaskrbljenost, da je treba v neki državi vzpostaviti pravno državo, kar pa se tiče nadzora, pa tega že imamo.
Če na primer pogledamo področje človekovih pravic, jih poleg ustave varuje evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, za kršenje pravic iz omenjene konvencije pa je zadolženo Evropsko sodišče za človekove pravice. To sicer ne pomeni, da gre za nadzor naše sodne oblasti, ampak gre za nadzor nad tem, ali sodna oblast v Sloveniji spoštuje to konvencijo.
Pri pravu EU so sicer stvari nekoliko drugačne, ampak tudi tu imamo Sodišče EU, ki presoja določene zadeve. V določenih zadevah so domača sodišča, ko so v dvomih o neki zadevi, celo dolžna vprašati, kako je treba razlagati in pred domačimi sodišči uporabljati evropsko pravo.
Kako pa gledate na resolucijo, v kateri je Evropska ljudska stranka (EPP), ki jih pripada tudi poslanec Zver, izrazila pričakovanja glede konkretnega sodnega procesa v Sloveniji. Je po vašem mnenju politična skupina presegla svoje meje ali resoluciji jemljete predvsem kot politično izjavo?
V prvi vrsti gre seveda za politično izjavo. Izjave sicer nisem podrobneje preučeval, ampak saj tudi pri nas izražamo skrb, da sodstvo dela prepočasi in da morda vsi postopki niso vodeni v skladu z vsemi procesnimi jamstvi. Tako s tega vidika izjave ne vidim kot česa posebnega. Morda je nekoliko nenavadno, da se dotika nekega konkretnega primera, ampak glede na to, da gre za nekdanjega premiera, je verjetno ta primer za nekoga toliko bolj zanimiv. Drugače pa bi seveda bilo, če bi šlo za poskus pritiska ali vpliva na sodstvo; ampak mislim, da izjave ni mogoče razumeti v tem smislu.
DZ je maja letos v ustavo vpisal fiskalno pravilo, hkrati pa je določil, da se način in časovni okvir izvajanja pravila določi s posebnim zakonom, ki ga mora DZ z dvotretjinsko večino sprejeti v pol leta. Omenjeni rok je minil, zakona še ni, zato se postavlja vprašanje, ali je pravilo sploh mogoče izvajati.
S tem se podrobneje nisem ukvarjal. A če je ta zakon, ki bi moral biti sprejet, nujen za to, da se lahko zlato fiskalno pravilo uveljavi, potem ga je v tem položaju verjetno težko uveljaviti. Se pa lahko načela uporabljajo tudi neposredno, ampak to bolj velja za načela, povezana s človekovimi pravicami.
Je pa lahko tukaj podobno kot pri pokrajinah, kjer ustava določa, da se pokrajine določijo z zakonom, ki ga DZ sprejme z dvotretjinsko večino. Ker ga ni sprejel, pokrajin nimamo. Gre za neko normo, ki je postavljena v ustavo, a sama ne more učinkovati.
Društva, ki povezujejo izbrisane, so napovedala ustavno presojo zakona o odškodninah za izbrisane. Ste kakšno zahtevo za presojo že prejeli? Ali imajo takšna društva sploh potreben pravni interes?
Takšne zahteve še nismo prejeli. Po dosedanji praksi ustavnega sodišča pa ta društva imajo potreben pravni interes. Ta je priznan društvom, ki so bila ustanovljena z namenom, da ščitijo človekove pravice določene skupine ljudi.
Če bo omenjena pobuda vložena in bo ustavno sodišče moralo presojati o odškodninah; kako bo v tem primeru na njegovo odločitev vplivala odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice glede omenjenega zakona?
Ker se bojim, da bo takšna pobuda sprožena, zadeve raje ne bi komentiral. Sicer je mogoče, da pride do razlike v oceni. Je pa treba vedeti, da slovensko ustavno sodišče vedno, ko evropsko sodišče odloči o neki zadevi, njegovo stališče zelo natančno pregleda in upošteva.
Aktualna je tudi pobuda za ustavno presojo o nepremičninskem davku. Pri vložitvi prihaja do različnih tolmačenj, ali je pobuda lahko podana, še preden se zakon začne uporabljati, in po drugi strani, ali je zahteva za zadržanje lahko podana, če se zakon že začne izvajati. Kako je s tem?
Zahtevo za presojo ustavnosti lahko poslanci vložijo takoj, ko je zakon sprejet oziroma objavljen v uradnem listu. Datum, ko se začne zakon uporabljati, je pomemben morda le z vidika zahteve za zadržanje izvajanja zakona, pa še to le z vidika efekta. Tudi če zakon že velja in se uporablja, lahko ustavno sodišče zadrži njegovo izvajanje. Je pa res, da je učinek toliko večji, če se neka določba sploh še ni začela uporabljati. Seveda ob predpostavki, da je zadržanje upravičeno. Kaj se bo zgodilo s samim zakonom, pa bomo še videli. To, ali bo zahteva bolj ali manj uspešna glede na datum vložitve, so bolj špekulacije.
Kako hitro bi sodišče lahko odločilo o zakonu in predlogu za zadržanje? Kakšen je v povprečju čas reševanja zadev?
Povprečen čas reševanja zadev je okrog 250 dni. Nekatere zadeve, ki jih opredelimo kot nujne ali absolutno nujne, rešujemo hitreje, a tudi teh je več kot 300, poleg tega so praviloma tudi težje. Tudi če se lotimo reševanja neke zadeve takoj, pomeni, da postopek traja več mesecev.
Ali varčevanje v javnem sektorju vpliva na delo ustavnega sodišča?
Se bojim, da postopno in malenkost že vpliva. Imamo relativno majhen proračun in večji del gre za plače. V zadnjih letih smo zmanjševali stroške in nismo šli v večje investicije, ampak morali smo varčevati tudi pri plačah na način, da nismo nadomeščali strokovnih sodelavcev, ki so odšli, ne nadomeščamo porodniških odsotnosti. In to se seveda pozna. Za zdaj sicer še ne tako, da bi bili plat zvona, a če to traja dlje časa, pride do preobremenjenosti in se pozna pri učinkovitosti. Težko bomo vzdržali tak tempo.
Tudi nekatere odločitve ustavnega sodišča - od odločitve za referendum o pokojninski reformi do na primer odločitev o zakonu za uravnoteženje javnih financ (Zujf) vplivajo na dodatne obremenitve proračuna. Do katere mere je argument stabilnosti proračunske blagajne pomemben in upoštevan pri odločitvah sodišča?
To je zelo težko vprašanje. Nikoli pa ne more biti vpliv na proračun edini argument pri odločanju. Tak primer so bile denimo odločitve o referendumih, ko jih o slabi banki in Slovenskem državnem holdingu nismo dovolili, o pokojninski reformi pa smo. Na tistem, ki predlaga tako presojo, je, da zelo pokaže, da bi v primeru nesprejetja zakona nastale na področju celotnega prihodka države takšne težave, da država ne bi bila sposobna opravljati vseh svojih funkcij, od organiziranja policije in vojske do zagotavljanja socialnih in drugih pravic. Vedno gre torej za tehtanje.
Glede odločitve, ko ste ugotovili, da je Zujf neustaven le v delu, ki se nanaša na ženske. Ali ni to diskriminatorno do moških?
Če bi tako menili, je že sama pokojninska ureditev diskriminatorna, saj se ženske, vsaj danes, upokojujejo mlajše kot moški. Vendar gre pri upokojevanju za pozitivno diskriminacijo žensk, da lahko izkoristijo možnost in se upokojijo prej. V tem primeru pa ta ista določba pomeni v resnici negativno diskriminacijo, saj so prisiljene v prekinitev pogodbe o zaposlitvi prej kot moški.
Ni pa mogoče razumeti, da je sam pokojninski sistem protiustaven?
Ne, iz te odločbe ni mogoče tega reči. Sicer pa bo pokojninska reforma po prehodnem obdobju moške in ženske v pogojih za upokojevanje izenačila.
V torek ste dve odločitvi ustavnega sodišča razglasili javno. Kako pomembna je odprtost ustavnega sodišča do javnosti?
Zelo malo imamo javnih obravnav in razglasitev. Tiste, ki so, so pomembne tudi z vidika, da javnost zazna, da sploh imamo ustavno sodišče. V drugih državah imajo tega več. Želimo se odpreti toliko, kolikor je po naši oceni prav. Odločbe so tako ali tako javne. Če se nanašajo na vprašanje človekovih pravic, je prav, da javnost zanje izve.
Glede nastopanja ustavnih sodnikov v javnosti pa je to odločitev posameznega sodnika. Vsak sodnik pa je dokaj visoko strokovna, intelektualna in moralna oseba, ki mora znati oceniti, kaj je primerno ali kaj ne.