Člen določa, da se zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 naprej. Zakon je začel veljati 6. oktobra 2009.
Ustavno sodišče, ki je o zakonu odločalo na podlagi zahteve upravnega sodišča, odločitev pa je javno razglasilo danes v Ljubljani, je ugotovilo, da je zakon s tem, ko je v davčno osnovo vključil tudi dele dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009, torej pred uveljavitvijo zakona, in so bili že obdavčeni z dohodnino, povratno posegel v pravne položaje zavezancev.
Ti namreč od prejema posameznega dohodka upravičeno pričakujejo, da bo ta dohodek obremenjen le z davkom, ki ga je predpisovala v tistem trenutku veljavna zakonodaja in da bodo lahko s preostankom dohodka prosto razpolagali, utemeljuje sodišče.
Zakon bi lahko povratno veljal le v primerih, ko je izkazana javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ustavno sodišče je presodilo, da zakonodajalec ni utemeljil, da bi javna korist zahtevala povratno učinkovanje zakona.
Zakonodajalec ni utemeljil, da brez povratnega učinkovanja ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja. Z utemeljitvijo, da bi slabi menedžerji ostali brez neupravičenih nagrad, javna korist ni izkazana, pravi sodišče.
Davki so lahko poleg fiskalnih namenjeni tudi drugim ciljem, med njimi odvračanju zavezancev od določenih ravnanj, a povratno učinkovanje davka že ne more služiti odvračanju od že izvršenih dejanj, ampak lahko pomeni le njihovo naknadno pravno vrednotenje, navaja sodišče.
Utemeljitev DZ je mogoče razumeti tudi kot očitek ravnanj, nesprejemljivih v času finančne in gospodarske krize, pravi sodišče, a dodaja, da se o morebitni subjektivni odgovornosti posameznika zaradi opustitve dolžne skrbnosti ali zlorabe pooblastil lahko odloča le v posameznih postopkih pred pristojnimi sodišči, ne spada pa v presojo ustavnosti zakona.
Ustavno sodišče meni, da uvedba davka za nazaj ne more nadomestiti zakonskega urejanja sistema nagrajevanja članov poslovodstev in nadzornih organov.
Za razveljavitev omenjenega člena je bilo šest ustavnih sodnikov, proti so bili trije, in sicer Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat in Mitja Deisinger.
Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je v izjavi za medije povedal, da je ustavno sodišče odločalo o temeljni prvini pravne države. "Mislim, da pravne države brez prepovedi retroaktivnosti ni. V bistvu zagotavlja pravno varnost, zaupanje v pravo," je dejal.
Prepoved retroaktivnosti zakonov sicer ni absolutna (lahko veljajo za nazaj, če je izkazana javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice), vendar javna korist ni bila izkazana, DZ sploh ni sodeloval v zadevi pred ustavnim sodiščem, je dejal Mozetič.
Primerjave med odločitvijo ustavnega sodišča v primeru referendumov o slabi banki in državnem holdingu - sodišče je odločilo, da bi lahko imela referenduma protiustavne posledice - v luči vpliva na javne finance ter tem primerom po Mozetičevih besedah ni mogoče narediti.
Gre za različna vprašanja, pravi, in sicer je sodišče v prvem primeru presojalo morebitne protiustavne posledice referenduma, v drugem pa retroaktivnost zakona in možnost nalaganja dodatnih bremen za nazaj. O morebitni presoji novele zakona o bančništvu ni želel govoriti; dejal je, da bo zadeva verjetno zaključena v nekaj mesecih.
Pričakovati je, da bo morala država skupaj z obrestmi vrniti del dohodkov, ki so jih zavezanci prejeli med 1. januarjem in 5. oktobrom 2009 ter so bili na podlagi zakona dodatno obdavčeni.
Po prvi oceni ministrstva za finance bi morala država, če bi sodišče v vseh upravnih postopkih odločilo v korist zavezancev, plačati med enim in 1,3 milijona evrov, je po razglasitvi odločitve novinarjem dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar.
Konkreten znesek bo znan po koncu postopkov na upravnem sodišču. "Pritožbeni razlogi so različni, tako da je težko reči, da bodo vsi postopki odločeni v prid zavezancev," je dejala Vraničarjeva. V državnem proračunu so sredstva za plačilo npr. odškodnin ali vrnitev preveč odmerjenega davka zagotovljena na posebni postavki.
"Šlo je za relativno težaven, mejen primer. Sodišče je odločilo s šestimi glasovi za in tremi proti. Da je zadeva mejna, smo se zavedali od začetka. Spoštovali bomo odločbo ustavnega sodišča," je dejala Vraničarjeva.
Davčna uprava RS (Durs) je pri odmeri davka po tem zakonu za leto 2009 uporabila podatke o izplačilih v celotnem letu 2009, neodvisno od tega, kdaj je bil dohodek izplačan, so STA povedali na Dursu.
Skupaj je bilo v letih 2009, 2010, 2011 in 2012 odmerjenega za nekaj manj kot dva milijona evrov davka. Za leto 2009 je bila odločba izdana 317 zavezancem za 1,6 milijona evrov, za leto 2010 158 zavezancem za okoli 244.000 evrov, za leto 2011 86 zavezancem za okoli 80.600 evrov in za leto 2012 56 zavezancem za okoli 38.600 evrov.
Vsi pritožbeni postopki na prvi stopnji zoper odločbe za leta 2009, 2010 in 2011 so rešeni. Po podatkih Dursa je bilo za leto 2009 vloženih 59 pritožb.
Po podatkih ministrstva za finance je v postopku upravnega spora pri upravnem sodišču 27 nerešenih zadev, od tega 25 odmer za leto 2009 in dve odmeri za leto 2010. Upravno sodišče o nobeni odmeri za leto 2009 še ni odločilo, dva postopka pa je prekinilo do odločitve ustavnega sodišča, so povedali na Dursu.
Odvetnik Miha Kozinc, ki zastopa nekdanjega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Marjana Kramarja, izjav po razglasitvi odločitve ustavnega sodišča ni dajal.
Zakon je bil sprejet po tem, ko je Kramar s položaja odšel z milijonom evrov nagrade. Zakon je je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah npr. v višini nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno. Skupaj z dohodnino je obdavčitev tako znašala 90 odstotkov.
Zavezanci so bile osebe v podjetjih, ki so od države prejela poroštvo oziroma jamstvo ali sredstva za blažitev posledic finančne in gospodarske krize. Zakon je veljal do konca leta 2010, a je odmera mogoča tudi pozneje, če se dohodki nanašajo na leto, v katerem so še veljali ti ukrepi države.
