Završek ob tem sicer opozarja, da je treba pred objavo počakati na pravnomočnost takih odločitev, saj se je zgodilo, da je bila prvostopenjska disciplinska odločitev spremenjena.
Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miro Cerar je v torek na okrogli mizi desetih najvplivnejših pravnikov dejal, da so za hud problem korupcije v Sloveniji prvi krivec politične stranke, ki so družno sodelovale pri različnih kaznivih dejanjih oz. so jih vsaj dopuščale ali jim niso bile kos, hkrati pa imamo tudi neformalne mreže in lobije, med njimi odvetniškega.
Ta ocena je za Završka zelo splošna. Izbira odvetnika je vedno poslovna odločitev stranke, odvetnik pa stranki svetuje in jo zastopa, je pojasnil Završek. Katero pot oziroma kateri nasvet bo stranka izbrala, je stvar stranke. Sam meni, da velika večina slovenskih odvetnikov svoje delo opravlja korektno in jih ni mogoče spraviti v okvir generatorjev koruptivnih dejanj.
Po besedah člana etične komisije in upravnega odbora zbornice Andreja Razdriha na splošne ocene, da obstaja odvetniški lobi, ne morejo reagirati. "Morda ta lobi res obstaja, ampak ni viden na ta način, da bi jih lahko sankcionirali," je dejal.
Završek je poudaril, da so nekateri odvetniki v kazenskih postopkih, vendar dejanja niso storili med opravljanjem odvetniške službe. A to, da si odvetnik, moraš kazati tudi takrat, ko nisi v službi, so prepričani v odvetniški zbornici, kjer so danes na novinarski konferenci sicer predstavili pro bono dan, ki bo prihodnji četrtek.
V primerih obsodb članov odvetniške zbornice Završek zanje napoveduje sankcije, ki jih imajo v zbornici na voljo. V določenih primerih je namreč zbornica že ukrepala, je spomnil Završek, saj je disciplinsko sodišče nekaj odvetnikom izreklo prepoved opravljanja odvetniškega poklica.
Obenem je spomnil na primer odvetnice, za katero so dobili prijavo, disciplinsko sodišče pa je odločilo, da je odvetnica povsem primerna za opravljanje poklica. "Ko mislimo, da gremo v pravo smer, dobimo od najvišjega organa odločitev, da je tak član povsem vreden zaupanja, pa morda mi ne delimo tega mnenja, ampak smo dolžni to odločbo spoštovati", pravi.
Hkrati pa Završek izpostavlja, da morajo ustrezni organi najprej izdati odločbo in te odločbe postanejo pravnomočne, šele nato lahko zbornica ukrepa. Etična komisija in disciplinska komisija zbornice pa stalno presojata etična vprašanja, je spomnil.
Razdrih pravi, da etična komisija dela neutrudno, preveri vsako prijavo, ki jo dobi, in izdaja ustrezne odločbe. Ob tem pa poudarja, da odločba etične komisije ni prava sankcija, temveč opomin, da odvetnik ni ravnal v duhu pravil odvetniškega kodeksa.
Disciplinska komisija prve stopnje odloča v disciplinskih zadevah zoper odvetnika, odvetniškega kandidata in odvetniškega pripravnika, pritožbe zoper odločbe te komisije pa obravnava komisija druge stopnje. O kršitvah dolžnosti vestnega opravljanja dela, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, odloča disciplinsko sodišče. Sestavljajo ga dva sodnika vrhovnega sodišča in trije odvetniki ter njihovi namestniki.