Posvet so v Ljubljani pripravili Komisija za preprečevanje korupcije, vrhovno državno tožilstvo, ljubljanska ekonomska fakulteta in mariborska fakulteta za varnostne vede. Kot je poudarila Vesna Žabkar z ekonomske fakultete, koruptivno okolje predstavlja nevarno okolje za stabilnost in varnost družbe ter njenih institucij, prav tako predstavlja nevarnost za vrednote demokracije in trajnostni razvoj. Boj proti korupciji je po njenih besedah mogoč samo s skupnim delom.
Po Pintarjevih besedah se zapletenih primerov gospodarske kriminalitete drugače kot z multidisciplinarnim pristopom ne da preiskovati. Kot pravi, je to načelo vključeno v vse naše nacionalne programe in strategije, ki pa kljub poskusom oživitve velikokrat ostajajo črka na papirju.
Pintar ob tem navaja primer preiskovanja poslovanja bank. Tisti, ki hočejo kaj rešiti, se tega lotijo tako, da odstranijo vodilne kadre, oblikujejo skupino strokovnjakov in zagotovijo vse za ohranitev dokazov, tisti drugi pa se tega lotijo tako, da pravijo, da podatkov ne smejo posredovati, je pojasnil Pintar. Med odprtimi vprašanji, s katerimi se soočajo v praksi, opozarja tudi na omejevanje pravice do uporabe dokazov v kazenskem procesu.
Da so zainteresirani za celovit in vsestranski pristop pri preprečevanju in pregonu kriminalitete, je poudaril tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Po njegovih besedah je tožilstvo "bistveni igralec pri zatiranju gospodarske kriminalitete", kot njegova perspektivna naloga pa se nakazuje poseganje na področje predkazenskih postopkov.
Ob tem pa Fišer poudarja pomen sodelovanja državnega tožilstva z drugimi organi. "Ne sme biti prekrivanja, tekmovanja za prestiž ali postavljanja enega pred drugega," je dejal.
Za delo državnega tožilstva, ki je po Fišerjevih besedah samostojen organ in avtonomen pri izvrševanju svoje funkcije, so med drugim pomembni poglabljanje strokovnosti, kadrovska okrepitev in upoštevanje javnega interesa za pregon. "Vse to zahteva močnega tožilca, ki mu nihče ne sme kar naprej dopovedovati, kaj mora početi in mu s tem jemati avtoritete," je poudaril generalni državni tožilec. A po njegovih besedah se to pri nas dogaja.
Po mnenju Bećirja Kečanovića iz protikorupcijske komisije bi bilo treba za uspešnejši boj proti gospodarski kriminaliteti in korupciji v poslovnem okolju med drugim posodobiti zakonodajo in jo tudi spoštovati. Kot navaja, se je po podatkih iz poročila vrhovnega državnega tožilstva število ovadenih pravnih oseb, večinoma v zvezi z gospodarsko kriminaliteto, v zadnjih nekaj letih močno povečalo - leta 2008 je bilo ovadenih 595 pravnih oseb, leta 2012 pa 1605. A okoli 60 odstotkov ovadb je po Kečanovićevih besedah zavrženih, razlog za to pa so v večini primerov pomanjkanje dokazov in procesne ovire.
Kečanović je prepričan, da je treba je v ospredje postaviti vrednote družbe. Poleg posodobitve zakonodaje je po njegovih besedah potrebno tudi vzpostaviti infrastrukturo v javnem sektorju in uveljaviti odgovornost v pravnem in etičnem smislu. Obenem pa Kečanović pravi, da ne moremo čakati, da policija in tožilstvo rešita vse težave naše države, ampak morajo vse institucije in posamezniki proaktivno delovati.
