c S

Večina korupcijskih anomalij še vedno v razmerjih med javnim in zasebnim sektorjem

09.12.2013 13:32 Ljubljana, 09. decembra (STA) - Večina anomalij, povezanih s korupcijo, se dogaja v razmerju javni sektor - zasebni sektor, je na novinarski konferenci povedala namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije v odstopu Liljana Selinšek. Svoje poglede na problematiko korupcije in načine spopadanja z njo so danes poleg KPK predstavili tudi predstavniki civilne družbe.

KPK deluje tudi na področju omejevanje korupcijskih tveganj v gospodarstvu, in sicer pri družbah v državni lasti nadzoruje spoštovanje zakonodaje, je ob današnjem mednarodnem dnevu boja proti korupciji pojasnila Selinškova. Znano je, da se te pogosto znajdejo v preiskavi zaradi suma koruptivnih ravnanj.

Komisija sodeluje tudi na področju oblikovanja zakonodaje. V zadnjem času so sodelovali pri pripravi zakona o slabi banki in o Slovenskem državnem holdingu. Trudijo se ravnati preventivno in sodelujejo tudi z deležniki iz civilne družbe in gospodarstva, je povedala Selinškova.

Predsednik združenja Manager Dejan Turk je dodal, da se za etično ravnanje med drugim trudijo z oblikovanjem smernic, vezanih na korporativno integriteto, z osveščanjem o etiki, z delovanjem častnega razsodišča ter z dežurno komunikacijo z organi pregona.

Vsak član, ki se na novo pridruži združenju, podpiše tudi kodeks etike, je povedal Turk. Je pa opozoril, da nekateri prav zaradi tega kodeksa in zaradi delovanja razsodišča zapuščajo njihove vrste. Obenem so v treh letih na osnovi razsodbe tega razsodišča sedem članov izločili iz združenja, ki sicer šteje okoli 1200 članov.

Irena Prijović, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, je dodala, da se je nekaj njihovih članov postopku združenja izognilo tako, da se je iz njega izčlanilo. Tudi v njihovem združenju namreč obstaja etični kodeks, ki ga bodo sicer kmalu preoblikovali v kodeks profesionalnega ravnanja.

Je pa Prijovićeva poudarila, da se je v zadnjem času povečal pritisk na civilno družbo, naj ureja probleme, povezane s kazenskim pregonom oseb, odgovornih denimo za propad podjetij. Ob tem je opozorila, da imamo za to organe pregone, saj je naloga združenj zlasti oblikovanje standardov in opozarjanje na kršitve.

Generalni sekretar društva Integriteta Vid Doria ob tem ugotavlja, da je zasebni sektor "eden izmed ogroženih stebrov slovenskega sistema integritete". Za vzpostavitev učinkovitega programa preprečevanja korupcije je po njegovih besedah potrebno, da so mehanizmi prilagojeni korupcijskim tveganjem v posameznem podjetju.

Zato je Transparency International razvil poseben program, ki temelji na zavezi vodstva določenega podjetja za preprečevanje korupcije ter vključuje tudi spremljanje in poročanje, je pojasnil Doria. Ob dnevu boja proti korupciji je še izpostavil, da je slabo stanje v zasebnem sektorju v Sloveniji tudi posledica negativnih učinkov korupcije v zadnjih letih.

Dejavnosti Slovenskega društva ZN za trajnostni razvoj (UN Global Compact Slovenija), ki združuje 12.000 podjetij in drugih organizacij po svetu, od tega 45 v Sloveniji, pa je predstavila predsednica združenja Danica Purg. V svojem nastopu je med drugim spomnila na ustanovitev iniciative Etos, katere rezultat je tudi Deklaracija o poštenem sodelovanju.