c S

Neratifikacija memoranduma v Zagrebu napaka MZZ?

04.12.2013 11:55 Ljubljana, 04. decembra (STA) - Vodja slovenskih pogajalcev pri sklepanju sporazuma o nasledstvu nekdanje SFRJ Miran Mejak je v pogovoru za današnji Dnevnik ocenil, da bi bilo dobro, če bi slovenska vlada dosegla, da Hrvaška v parlamentu potrdi memorandum o Ljubljanski banki. Da tega ni prej storila, je po njegovi oceni velika napaka slovenskega zunanjega ministrstva.

"Ko je bil memorandum podpisan, bi moralo MZZ pred nadaljevanjem postopka glede Hrvaške (pred ratifikacijo pristopne pogodbe k EU) prisiliti Zagreb, da memorandum v parlamentu potrdi in ratificira. Tu je bila naša velika napaka - da smo šli naprej s postopkom, zanašajoč se na to, da memorandum velja," je dejal Mejak.

Kot drugo napako pa je označil to, da na MZZ "niso natančno precizirali angleškega prevoda" memoranduma.

Na vprašanje, ali so nas Hrvati tako peljali žejne čez vodo, pa je dejal, da "to ni bila neka podzemna prevara ali zarota, bila je povsem običajna napaka MZZ".

Sporazum o nasledstvu določa, da bodo naslednice nekdanje SFRJ vprašanje prevzema jamstev nekdanje SFRJ za stare devizne vloge, torej tudi LB, reševale na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu. S tem so po besedah Mejaka "v Baslu pristali, da bodo sklicali pogajanja in da se bo to vprašanje reševalo pri njih". "Pokroviteljstvo je bilo razumljeno tako, da bodo pomagali z nasveti. Če ponudijo prostor, tudi to pomeni neko aktivnost "under the auspices", torej pokroviteljstvo," je dodal.

Potem ko je BIS pred časom Hrvaški glede vprašanja LB odgovorila, da "prispevek banke v smislu nudenja dobrih uslug ne more prinesti dodane vrednosti za rešitev odprtih vprašanj", Hrvaška to razlaga, da se je BIS s tem razglasila za nepristojno v razsojanju spora o LB.

Mejak meni, da se ne glede na to "morajo Hrvati na vsak način pogajati, če ne v Švici, pa kje drugje. To je bistveno: ne morejo brez pogajanj Slovenije prisiliti k plačilu. Sukcesijska pogajanja petih naslednic so zapisna v mednarodni pogodbi. Ne more nekdo enostransko ukrepati."

Mejak sicer z uresničevanjem sporazuma o nasledstvu iz leta 2001 ni zadovoljen. Izpostavil je vprašanje dostopa do arhivov SFRJ. V sporazumu piše, da so ti arhivi skupna last in da imajo vse države naslednice do njih neomejen dostop. "To, da morajo slovenski arhivarji zdaj dobiti dovoljenje v Beogradu in da nekdo nadzira, kaj odpirajo, pa je v nasprotju s sporazumom," je poudaril.

Opozoril je tudi na to, da Srbija trdi, da so parcele poleg slovenskega veleposlaništva v Rimu srbske. "Ko smo delili veleposlaništva, vrednost zemljišč ni bila zapisana, ker bi ocenjevanje trajalo predlogo. Zato smo rekli, da veleposlaništvu ali rezidenci logično pripada tudi zemljišče". Kot je še poudaril, to ni nikjer problem, "le v Rimu, ker je zelo dragoceno zemljišče". "Naša diplomacija je tu premehka. O tej stvari se ni kaj pogajati," je še dejal Mejak v pogovoru za Dnevnik.