Glasovanja o zakonu so se vzdržali vsi na seji prisotni poslanci opozicije z izjemo poslanca SDS Ivana Grilla, ki je zakon podprl.
Med današnjo razpravo so se sicer vsi poslanci načeloma strinjali, da je napako države iz preteklosti treba popraviti, a so hkrati izpostavljali tudi finančni položaj države. V koaliciji so opozarjali, da bi takojšnje izplačilo pomenilo dodatne varčevalne ukrepe, medtem ko so zlasti v SDS menili, da bi ravno to preprečilo nova bremena za državni proračun.
Vložili so tudi dopolnilo, s katerim bi se izplačilo opravilo v enkratnem znesku najpozneje do konca februarja 2014 skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, a ga je večina poslancev zavrnila.
S sprejetim zakonom se določa način izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij za čas od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kar izhaja iz sodbe vrhovnega sodišča.
Vsebina zakona je usklajena z večino sindikatov javnega sektorja. Nasprotovalo mu je deset od 36 sindikatov, ki med drugim zastopajo policiste, vojake, gasilce in zaposlene v državni upravi. Predstavnika obeh sindikalnih pogajalskih skupin sta z notranjim ministrom Gregorjem Virantom nedavno podpisala tudi izjavo o usklajenosti besedila zakona.
Finančne posledice izplačila bodo znašale okoli 200 milijonov evrov bruto oz. 120 milijonov evrov neto. Virant je zagotovil, da bodo poračun, če se bo le dalo, izplačali prej.
Zadnja plačna reforma je predvidela, da bo odprava plačnih nesorazmerij potekala postopno, s štirimi uskladitvami. Prvi dve sta bili izplačani v rokih po načrtu - prva ob vstopu v nov plačni sistem leta 2008, druga z januarjem 2009.
Pri dokončanju plačne reforme s preostalima plačnima dvigoma pa se je zapletlo. Vlada je večkrat predlagala, da se v zaostrenih finančnih in gospodarskih razmerah izplačilo zamakne. O zamiku se je prvič s sindikati dogovorila spomladi 2009, nato še enkrat jeseni istega leta.
Sedanji dolg pa je posledica aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, ki ga je vlada z delom sindikatov sklenila leta 2010 in ki je izplačilo plačnih nesorazmerij zamaknil v čas boljše gospodarske rasti.
Zneski, ki jih bodo posamezni javni uslužbenci s tem zakonom dobili, so različni. V skupini javnih uslužbencev, ki jim gredo najvišji zneski, so zdravniki in zobozdravniki, visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci, tudi raziskovalci. Največ tistih, ki ne bodo dobili nič, je iz vrst predavateljev višjih strokovnih šol, srednješolskih in osnovnošolskih učiteljev ter vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev v vrtcih.
Povprečni bruto znesek za celotno 20-mesečno obdobje, za katero mora država izplačati razliko v plači, je okoli tisoč evrov oziroma še nekoliko več, saj je k povečanju osnovne plače poleg zakonitih zamudnih obresti treba dodati še razliko v višini dodatkov, ki se obračunavajo od osnovne plače.
