Erjavec in Pusićeva sta brez preboja zaključila pogovore o sporu o prenesenih deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev iz nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB) oziroma o memorandumu o razumevanju, ki sta ga 11. marca na Mokricah podpisala tedanji slovenski premier Janez Janša in hrvaški premier Zoran Milanović in si ga vsaka država razlaga po svoje.
Zunanja ministra sta se danes strinjala, da je glavna razlika v prevodu besede "stay", ki jo Slovenija razume kot prekinitev postopkov, na Hrvaškem pa jo razumejo kot mirovanje postopkov za največ dve leti.
"To bi pomenilo, da bomo lahko imeli problem, če ne bi v tem obdobju prišlo do končne odločitve. Naša glavna bojazen je, da če ne pride do odločitve v roku dveh let, pomeni, da se to vprašanje ne rešuje v okviru sukcesije, ampak bi lahko hrvaška sodišča nadaljevala z razsojanjem te zadeve," je izpostavil slovenski zunanji minister.
Spomnil je, da so hrvaška sodišča ravnala drugače v primeri terjatev LB do hrvaških podjetjih in so prekinila sojenja do rešitve vprašanja v okvirju nasledstva.
Erjavec je poudaril, da v primeru sojenj za prenesene devizne prihranke hrvaških varčevalcev LB "Slovenija ne bo dala soglasja odvetnikom, da bi lahko zasegli zastoj, kot se reče v hrvaškem jeziku, sodnih postopkov". Od Hrvaške pričakuje prekinitev postopkov na sodiščih do končne rešitve v skladu z memorandumom, ki določa, da je spor treba razrešiti v okviru pogajanj o sukcesiji ter da ni nobene časovne omejitve glede končne odločitve o rešitvi spora.
Vodja slovenske diplomacije je prepričan, da slovenski poslanci ne bi ratificirali hrvaške pristopne pogodbe, če bi bilo v memorandumu zapisano določilo o mirovanju postopkov za največ dve leti.
Pusićeva pa je poudarila, da je Hrvaška izpolnila vse svoje obveznosti iz memoranduma ter bi se obe strani morali strinjati, da gre za mirovanje postopkov. Je pa večkrat tudi omenila, da je Hrvaška pripravljena iskati rešitev za spor o LB tudi v okviru arbitraže.
Po dogovoru iz Mokric bi namreč rešitev morali iskati v okviru pogajanj o nasledstvu, a strani različno tolmačita tudi odgovor Banke za mednarodne povezave, ki je namesto posredovanja ponudila zgolj svoje prostore za srečanja. Zdi se, da je za Hrvaško možnost reševanja vprašanja v okviru sukcesije s tem zaključena.
"Slovenija meni, da je to vprašanje sukcesije ne glede na odgovor baselske banke, ker mi razumemo pod okriljem, da bo ponudila vse, kar je potrebno, da bi realizirali 7. člen priloge C dunajske pogodbe," je stališče Slovenije pojasnil Erjavec.
Poudaril je tudi, da slovenska stran obravnava memorandum kot mednarodno pogodbo.
Pusićeva pa je pojasnila hrvaško stališče, da gre za mednarodni dokument, ki sta ga ratificirali obe vladi, ne pa tudi parlamenta. Povedala je, da memorandum ne more biti mednarodna pogodba, ker bi potem obvezali slovenske poslance, da bi glasovali na določen način v primeru hrvaške pristopne pogodbe, česar ni možno urejati z mednarodno pogodbo.
Sta pa oba ministra danes dejala, da sta pripravljena iskati rešitev spora, ter ocenila, da so kljub nesoglasjem odnosi med državama zelo dobri.
Sicer sta za december na zagrebškem sodišču napovedani dve novi obravnavi v primerih tožb proti LB in NLB.
