Bojan Kekec je v imenu interesne skupine lokalnih interesov, ki je predlagala veto, dejal, da je v zakonu več spornih vsebin. Med njimi so po mnenju skupine določbe, da se lahko država naslednje leto za kritje presežka odhodkov nad prihodki, izdajo dolžniških vrednostnih papirjev in potrebe izvrševanja proračunov zadolži za skupno skoraj 10 milijard evrov. Takšna politika zadolževanja lahko pripelje v res težko situacijo in pomeni odmik od fiskalnega pravila, menijo.
V interesni skupini opozarjajo med drugim tudi na poseg v financiranje občin z znižanjem sofinanciranja investicij za leto 2014 s sedanjih štirih na dva odstotka skupne primerne porabe v občini ter na posledičen vpliv na sofinanciranje evropsko podprtih projektov. Izpostavljajo tudi znižanje povprečnine za leto 2015. Menijo, da ni racionalizacije v javnem sektorju, ter se ne strinjajo z določilom, da se lahko izkupiček od prodaje državnih naložb porabi za spodbujanje gospodarstva.
Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je glede zadolževanja dejala, da je treba upoštevati, da je treba samo za odplačilo glavnic posojil do aprila 2014 zagotoviti 3,2 milijarde evrov, da gre pri navedeni izdaji dolžniških vrednostnih papirjev za milijardo evrov za začasen prenos lastniških dolžniških vrednostnih papirjev, da je možnost zadolžitve za namen intervencij na trgu vrednostnih papirjev namenjen izključno za spodbujanje likvidnosti trga (kar doslej še ni bilo uporabljeno, instrument pa zakoni že omogočajo). Gre za opcije, ki jih ni mogoče seštevati, je dejala.
Ob očitkih o ogroženosti investicijskih projektov, ki jih sofinancira EU, je navedla podatke, da so občine lani za lastno udeležbo pri evropskih projektih namenile 6,6 milijona evrov ali 15 odstotkov vseh prejetih sredstev. Letos je v državnem proračunu za te namene predvidenih 44 milijonov evrov, od tega je načrtovane soudeležbe občin za 9,9 milijona evrov oz. 22,5 odstotka. Delež sredstev, namenjenih soudeležbi, v celotni vrednosti investicij je lani znašal dobrih sedem odstotkov, letos pa bo, če bodo sredstva v celoti realizirana, 3,4 odstotka. Prehodne določbe zakona sicer določajo, da bodo občine lahko pridobile celotna pripadajoča sredstva za financiranje projektov v teku.
Glede povprečnine je povedala, da je za prihodnje leto določena tako, kot so se dogovorili s predstavniki občin, za leto 2015 pa dogovora ni, bodo pa pogovore nadaljevali. O določbi, da se lahko kupnina od prodaje kapitalskih naložb porabi pred podjetniškega sklada za podporo gospodarstvu, Vraničarjeva pravi, da le dopušča to možnost in da bo uporabljena izjemoma, če spodbud gospodarstvu ne bo mogoče zagotoviti drugače.
