Kot je povedal ob nagovoru zbranim na 20. tradicionalnih izobraževalnih dnevih državnih tožilcev v Termah Čatež, so s skupnimi močmi in prizadevanji dosegli pozitivne rezultate pri svoji temeljni nalogi oz. pri izvajanju kazenskega pregona. Slednje pa zlasti velja za pregon gospodarske kriminalitete, ki resno ogroža dobrine v družbi, je poudaril.
Tožilstvo je s tem, da je pred sodišče pripeljalo primere in posameznike, za katere se je zdelo, da sodnega epiloga ne bodo dočakali, doseglo preboj. Doseglo je obsodilne ter za nekatere tudi pravnomočne obsodbe, hkrati so nekateri drugi organi v verigi kazenske represije začeli delati hitreje in bolje, dodaten zagon pa so tožilci dobili z novimi predpisi, je pojasnil.
Fišer se je v nadaljevanju dotaknil tudi pristranske kritike, poskusov politizacije in vplivanja na delo tožilstva. "Takšni napadi, in še toliko bolj, če do njih pride v odprtih kazenskih postopkih, so vsakršne obsodbe vredni," je dejal in hkrati pozval, da naj država tožilce vzame v bran.
"Če država ne ukrepa tako, seveda dela slabo uslugo organu, ki je zgolj opravljal svojo nalogo, saj zmanjšuje njegovo avtoriteto. Še hujša posledica pa je ta, da prizadeva vladavino prava in s tem najhuje škoduje predvsem sama sebi," je opozoril.
Fišerja skrbi, ker do navedenih pojavov prihaja tudi v organih zakonodajne oblasti. Preseneča ga tudi njena nezmožnost, da bi spoznala, da so tudi njene meje določene s predpisi in da je prestopanje teh meja poseg v vladavino prava, je dodal.
Obregnil se je še ob poročanje medijev, ki po njegovem mnenju s svojim diskurzom včasih ustvarjajo virtualno resničnost, ki lahko pride v precejšnje nasprotje z delom tožilcev in pravosodja. Državni tožilec tudi ne more pristati na to, da bi raven komunikacije z javnostjo in mediji padla v populizem, je poudaril.
Fišer je opozoril še na kadrovsko podhranjenost tožilstva, ki deluje s 70-odstotno kadrovsko pokritostjo, na nezadostno financiranje in hkratno širjenje nalog tožilstva. Pomembno je tudi, da državno tožilstvo deluje v okviru pravosodja in ne ministrstva za notranje zadeve ter da je pri odločanju o pregonu samostojno, je dejal.
Glede prihodnosti pa je Fišer izpostavil vključevanje v projekt evropskega javnega tožilca na ravni Evropske unije in spremembe v funkciji pregona, ki so povezane z aktualnimi reformami kazenskih postopkov.
Zbora tožilcev se je udeležil tudi minister za pravosodje Senko Pličanič, ki je ocenil, da državno tožilstvo dela dobro, kljub temu pa si želi, da bi delalo še boljše, bolj učinkovito in hitreje.
Prepričan je, da bodo s skupnimi močmi v prihodnjem letu ta cilj dosegli. Koraki gredo v pravo smer, je menil in dodal, da bo sprememba zakona o državnem tožilstvu še okrepila njegovo vodenje in hierarhijo. Na ministrstvu pripravljajo še druge ukrepe, povezane s kadri, reorganizacijo in drugim, je še povedal Pličanič.
Med gosti zbora so bili med drugimi še hrvaški generalni državni tožilec Mladen Bajić, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, generalni direktor policije Stanislav Veniger in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Izobraževalni dnevi državnih tožilcev so tožilska osrednja stanovska letna prireditev. V Termah Čatež bo potekala še v četrtek, po podatkih prirediteljev pa se je udeležuje približno dvesto udeležencev.