Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril, da bi morali biti cilji novega zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) trije: ohranitev delovnih mest, izboljšanje upravljanja državnega premoženja in okrepitev njegove donosnosti. A predlog zakona ne gre v tej smeri, je opozoril.
Ladi Rožič, ki sodeluje v posebni skupini Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) za SDH, je način priprave zakona zaradi nenehnih sprememb označil za "obrtniški", predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Branko Sevčnikar pa za nesprejemljiv, saj da omogoča tisočletno krajo državnega premoženja. Sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič je medtem izpostavil, da zaposleni v državnih podjetjih nimajo nobenih informacij o tem, kakšne bodo posledice sprememb.
V največji sindikalni centrali so zato v zvezi z zadnjim predlogom izpred nekaj dni pripravili dolg seznam pomislekov in zahtev in ga posredovali vladi.
Izvršna sekretarka pri ZSSS Andreja Poje je med njimi omenila potrebo po spremembi člena, po katerem je mogoče minimalni delež v strateških naložbah s 50,1 odstotka in en glas znižati s soglasjem vlade. O znižanju naj bi moral namreč odločati DZ. V ZSSS jih skrbi tudi določba, ki SDH dopušča samostojno razpolaganje s porfeljskimi naložbami in deleži v drugih naložbah, torej tudi strateških, ki presegajo minimalne deleže SDH.
V ZSSS v tej luči želijo, da se hkrati z zakonom sprejme tudi klasifikacijo naložb - ta naj bi bila po Ščernjavičevih informacijah že prihodnji teden na vladi - in strategijo upravljanja. Slednjo mora potrditi DZ, pristavljajo.
Glede na to, da se pri vrednotenju uspešnosti naložb daje le poudarek ekonomskim in finančnim merilom, po besedah Pojetove pričakujejo, da se pred uveljavitvijo zakona opredeli strateške cilje, denimo kakovost električnega omrežja in železniške strukture. Za proizvajalce električne energije bi bilo treba strateški status v skladu z evropskimi direktivami določiti že v zakonu, menijo.
Poleg tega predlagajo, da se pod organe holdinga doda ekonomsko-socialni strokovni odbor. Ta bi, tako Pojetova, štel šest predstavnikov, imenovanih na predlog reprezentativnih sindikalnih central, njegova naloga pa bi bilo spremljanje poslovanja SDH, podajanje predlogov ipd.
V ZSSS nasprotujejo ideji, da se v nadzorni svet imenuje tri člane brez glasovalnih pravic. Te bi sicer po predlogu zakona imenoval DZ na predlog predsednika republike po predhodnem posvetovanju s predstavniki ESS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) in predsednikom komisije DZ za nadzor javnih financ. Posebej nerazumljivo pa se jim zdi, da so po zadnjem predlogu zakona fizične osebe, ki bodo člani nadzornega sveta, osebe, "ki imajo ali so v zadnjih šestih mesecih imele funkcijo v politični stranki".
V zvezi z imenovanjem nadzornikov odklanjajo še določbo, "ki postavlja pristojnosti ministra za finance nad vlado". Vlada bi morala namreč glede na zadnji predlog primere imenovanj nadzornikov, ki jih ni predlagalo finančno ministrstvo, javno razkriti. Kot je dejala Pojetova, zavračajo tudi uzakonitev možnosti ministra za finance, da prisostvuje na sejah nadzornega sveta, in vpeljavi mednarodnega razpisa za upravo SDH.
Med pomembnejšimi zahtevami ZSSS je še preoblikovanje Kapitalske družbe (Kad) v demografski sklad, ki naj bi ga v sodelovanju s sindikati in upokojenci vzpostavilo ministrstvo za delo. Ta sklad bi po besedah Pojetove prispeval k dolgoročnejši vzdržnosti pokojninske blagajne.
V zvezi s pokojninami želijo še, da se ohrani zakonska določba, po kateri se Kadu nakaže 10 odstotkov kupnine, ki jo SDH dobi z naslova prodaje kapitalskih naložb, dodatna sredstva za demografski sklad pa bi zagotavljali z 20-odstotnim deležem dobička energetskih družb, je nanizala izvršna sekretarka.
Precej pomislekov pa imajo z na novo predvideno ločeno evidenco sredstev Kada, saj naj ne bi zagotavljala varstva premoženja Kada. V zvezi z določbo, da mora holding vsako leto v pokojninsko blagajno nakazati 50 milijonov evrov, se medtem zavzemajo za zvišanje tega zneska na 200 milijonov evrov, glede tretjinskega deleža v Zavarovalnici Triglav pa za prenos na Kad oz. demografski sklad.
Kot so še pojasnili zbrani na današnji novinarski konferenci, ministrska ekipa predloga zakona v četrtek še ne bo potrdila, temveč se bo z njim le seznanila, tako da bodo pogajanja lahko tekla naprej. Sindikalisti se bodo s finančnim ministrom Urošem Čuferjem sestali takoj po seji vlade, v petek pa bo o SDH razpravljal celoten ESS.
