Odbor je danes nadaljeval v ponedeljek prekinjeno sejo, na kateri je obravnaval predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki se je že uvrstil na tokratno redno sejo DZ. Čeprav z njo ni nihče povsem zadovoljen, so se vsi strinjali, da je njeno sprejetje nujno čim prej, saj bo pripomogla k normalizaciji gospodarstva in k postopkom razdolževanja podjetij. Zato je odbor sprejel dopolnilo koalicije, da zakon začne veljati en dan po objavi v uradnem listu, in ne s prihodnjim letom.
Oba dneva je bilo največ razprave o tem, ali naj se zares črta pogoj, da morajo biti v prisilni poravnavi navadne terjatve poplačane vsaj 50-odstotno v štirih letih. S tem se je razen Obrno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in Združenja stečajnih upnikov strinjala večina zainteresirane strokovne javnosti. V obeh so ocenili, da bi odprava tega določila, ki se v Sloveniji uporablja od aprila 2011, znova omogočila val legalne divje privatizacije in številne zlorabe ter povečala število nerealnih prisilk.
Predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije Marko Zaman je po drugi strani ocenil, da je ravno to določilo formalna ovira v postopkih prisilne poravnave in da se prisilke v veliko primerih ravno zaradi nje prevesijo v stečaj. Institut prisilne poravnave je, da so v njej upniki bolje poplačani kot v stečaju in če se to črta, bodo imeli upniki možnost, da so vsaj nekaj poplačani, medtem ko v stečaju praviloma ostanejo z minimalnim poplačilom ali brez, je dodal.
OZS je predlagala, naj se ob črtanju tega določila v novelo zakona vnese pogoj za zaščito malih upnikov, da mora za prisilno poravnavo glasovati več upnikov. Če jim je v glasovanje ponujeno nižje poplačilo terjatev ali za poplačilo v daljšem obdobju, mora za njen sprejem poleg ponderiranega zneska, opredeljenega v 205. členu zakona, glasovati število upnikov, ki presega 60 odstotkov vseh upnikov z glasovalno pravico. Tak predlog je kot dopolnilo povzel SDS, odbor pa ga je podprl.
Člani odbora ostalih dopolnil SDS, s katerimi so, kot je v ponedeljek poudaril Andrej Vizjak (SDS), želeli v novelo vpeljati večjo odgovornost dolžnika, niso sprejeli. So pa podprli številna dopolnila nekaterih koalicijskih poslancev, v katerih so povzeli številne pripombe zakonodajno pravne službe DZ. V ponedeljek so izglasovali še sklep, naj se po sprejetju te novele naredi čistopis zakona.
Odbor in zainteresirana javnost sta sicer pozdravila popravke insolvenčne zakonodaje, da gredo v pravi smeri. A so opozarjali, da prepogosto spreminjanje regulacije področja, prepodrobno normiranje ter preveč popravkov v kratkem času načenjajo pravno varnost, da je predlagana novela preobsežna, da bi v časovni stiski, v kateri se sprejema, bila lahko zares dobra. V njej je po mnenju večine tudi premalo obrazložitev, kar bo lahko povzročalo nejasnosti in zastoje.
"Smer je prava, hitrost pa nas bo pripeljala do karambola," je na ponedeljkovi seji orisal Vinko Gorenak (SDS). Maša Kociper (PS) se je strinjala, da izbirajo med slabimi rešitvami. "A hočemo rešiti, kar se v gospodarstvu še rešiti da," je izpostavila.
Minister za pravosodje Senko Pličanič je na prav tako na ponedeljkovi seji med poglavitnimi rešitvami izpostavil uvedbo postopka preventivnega prestrukturiranja, ki ga bodo lahko banke in dolžniki uporabili v primeru, ko bo dolžniku grozila insolventnost. Ta postopek se bo lahko začel za velika in srednje velika podjetja, sporazum pa bodo morali potrditi finančni upniki, ki imajo vsaj 75 odstotkov terjatev.
Vizjak se je zavzemal, da bi to veljalo tudi za mala podjetja, ki predstavljajo večino podjetij v Sloveniji. Minister je dejal, da so razmišljali tudi o tej možnosti, a da so pripravljalci zakona ocenili, da je takšnih podjetij preveč in da bi to lahko povzročilo zastoje na sodiščih in težave bankam pri servisiranju teh postopkov. Male družbe nimajo revidiranih izkazov, zato bi bilo lahko več zlorab, je naštel. Ob tem pa je izpostavil, da imajo te na voljo poenostavljen postopek prisilne poravnave.
