Slovenija je poleg Španije edina, za katero je komisija doslej ugotovila presežna makroekonomska neravnovesja, a svoje korektivne roke še ni stegnila - postopka proti državi še ni sprožila.
Tako se je odločila zaradi "ambicioznega" proračunskega načrta in načrta reform, pojasnjuje komisija v današnjem poročilu, v katerem še izpostavlja, da pozorno spremlja izvajanje načrtovanih reform in priporočil, ki jih je dobila Slovenija.
"To spremljanje kaže, da je bil v zadnjih mesecih pospešen tempo strukturnih reform, pomembnih za odpravo neravnovesij, in da se na področju bančnega sektorja dosega ključen napredek," piše v poročilu.
Po prejšnjem podrobnem pregledu je komisija aprila lani ocenila, da je glavni vir neravnovesij zadolženost podjetij, problem pa sta tudi togost na trgu dela in na kapitalskem trgu ter velika vpetost države v podjetja, ki zavira gospodarstvo.
V današnjem poročilu komisija sicer v primeru Slovenije na podlagi 11 kazalcev, s katerimi meri gospodarsko stanje, opozarja na poslabšanje neto finančne pozicije do tujine ter občutno poslabšanje izvoznega deleža in slabo izvozno dinamiko.
Sicer pa med drugim še ugotavlja zmanjšanje zasebnega dolga zaradi slabih kreditnih tokov gospodinjstvom in nefinančnim podjetjem, a vseeno opozarja na nezmožnost podjetij, da ustvarjajo denarni tok, ohranijo obratna sredstva in zmanjšajo dolg.
Slovenijo sicer zdaj čaka še en poglobljen pregled. Ugotovitve bodo predvidoma objavljene februarja ali marca. Takrat bo komisija tudi ocenila, ali se presežna neravnovesja zmanjšujejo ali ostajajo, ter presodila, ali bo treba sprožiti postopek.
V okviru postopka, korektivne roke tega procesa, komisija najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa lahko državi naloži 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda kazni.
Med 16 državami, ki morajo na temeljit pregled, so poleg Slovenije še Španija, Francija, Italija, Madžarska, Belgija, Bolgarija, Danska, Malta, Nizozemska, Finska, Švedska, Velika Britanija, Hrvaška pa tudi Luksemburg in Nemčija.
Te države se soočajo z različnimi izzivi in tveganji, ki se lahko razlezejo čez njihove meje po območju evra ali celotni uniji, zato jih želi komisija podrobneje raziskati, so pojasnili v Bruslju.
Poročilo komisije temelji na 11 kazalcih, ki merijo konkurenčnost držav. Med njimi so saldo tekočega računa, brezposelnost, stanje v finančnem sektorju, stroški dela, cene nepremičnin, dolg zasebnega sektorja, javni dolg in izvozni delež.
V Bruslju sicer letos ugotavljajo, da več držav napreduje pri zmanjševanju primanjkljaja tekočega računa in obrača trende v konkurenčnosti, a poziva k napredku pri zmanjševanju dolga. Opozarja tudi na presežek tekočega računa v Nemčiji.
Komisija je danes objavila tudi letni pregled rasti s petimi prioritetami za prihodnje leto, ki so enake kot lani: fiskalna konsolidacija, obnovitev posojilnih tokov, rast in konkurenčnost, boj proti brezposelnosti in učinkovite javne uprave.
Z objavo letnega pregleda rasti komisija vsako leto zažene nov krog evropskega semestra, cikla nadzorovanega in usklajenega proračunskega in reformnega ukrepanja članic unije, ki ga je uvedla leta 2010 v odziv na krizo z željo preprečitve novih kriz.
Ob pregledu rasti je Bruselj objavil tudi pregled napredka pri izvajanju priporočil, ki so jih letos dobile članice. Razdelil ga je na štiri dele: javne finance, finančni sektor, rast in konkurenčnost ter zaposlovanje in sociala.
Pri oceni ukrepanja na področju javnih financ komisija Slovenijo opozarja, da sprejeta pokojninska reforma stabilizira pokojninske izdatke le do leta 2020 in da se bodo ti po projekcijah zatem dvignili občutno nad povprečje v EU.
Pri pregledu ukrepanja v finančnem sektorju izpostavlja problem odvisnosti bank od državnih pomoči, ki bistveno ogroža fiskalno vzdržnost. Ocenjuje tudi, da je slaba banka v glavnem pripravljena na prevzem slabih terjatev.
Pri oceni ukrepanja za rast in konkurenčnost komisija opozarja, da je Slovenija zamudila septembrska roka za sprejetje pravnega okvira za zunajsodno prestrukturiranje podjetij in pripravo strategije za upravljanje s kapitalskimi naložbami.
Opozarja tudi, da od maja ni bilo napredka v prizadevanjih za učinkovito ureditev številnih reguliranih poklicev, in na problem omejenih finančnih sredstev za agencijo za varstvo konkurence.
Na področju zaposlovanja pa opozarja na razmeroma omejeno ukrepanje za rešitev problema neusklajenosti med ponudbo spretnosti in njihovim povpraševanjem ter izpostavlja potrebo po pozornem spremljanju učinkovitosti novih ukrepov za aktivno politiko trga dela.