Finančni minister Uroš Čufer je ob predstavitvi proračunov za prihodnji leti med prednostnimi nalogami, ki bodo zagotovile vzdržno rast, izpostavil očiščenje bilanc bank, ki jim mora slediti razdolžitev podjetij, upravljanje državnih podjetij skupaj s privatizacijo ter fiskalno konsolidacijo. Slednjo se bo doseglo z obravnavanimi proračunskimi dokumenti in spremljajočim zakonom o davku na nepremičnine. Pri uresničevanju teh ciljev pa je ključna politična stabilnost, je poudaril.
Na nujnost politične stabilnosti je v uvodnem govoru opozorila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je DZ obvestila, da bo na sprejem proračuna za leto 2014 vezala zaupnico vladi. Prepričana je, da obravnavani proračun v danih razmerah najmanj posega v socialni status ljudi, vlada pa z njim zasleduje jasno začrtan cilj - uspešno, socialno pravično in solidarno Slovenijo.
Tistim, ki kličejo trojko in pomoč iz tujine, pa je Bratuškova sporočila: "Trojke, s katero grozite, ne bo, ker znamo sami priti do cilja!"
Franc Bogovič (SLS) je tako kot tudi predstavniki ostalih opozicijskih strank vladi očital, da le zvišuje davke. "Tako ne bo šlo, treba bo biti bolj kreativen," ji je priporočil. Ob tem je posvaril, da se po tako visokih obrestnih merah ne smemo več zadolževati, saj mu ni jasno, kdo jih bo lahko plačal. Ključno vprašanje se mu zato zdi, po kakšnih obrestnih merah se bo Slovenija zadolževala v prihodnjem letu, ko bo treba najeti kredite za sanacijo bank.
Na to vprašanje v obravnavanih dokumentih ni odgovora, prav tako kot še na nekatera druga ne, je opozoril tudi Andrej Šircelj (SDS). Prihodnje leto naj bi se zadolžili za skoraj pet milijard evrov, obresti pa bomo plačali skoraj milijardo evrov, ob tem pa ne poznamo osnovnih parametrov, je dejal. "Občutek imam, da ta vlada krize ne obvladuje," je opozoril.
Da bo država prišla iz krize, je po njegovem mnenju nujna privatizacija, od katere pa si ne moremo obetati prihodkov, saj ena stranka kakršnikoli privatizaciji nasprotuje. Proračuna je označil za nerealna tudi zato, ker se davčni prihodki zmanjšujejo, pa čeprav je vlada zvišala DDV.
Matjaž Han (SD) je zatrdil, da se s proračunoma poleg zasledovanja postopne javnofinančne konsolidacije in razvojne naravnanosti sledi tudi cilju socialne občutljivosti. Zaščita socialno šibkih je bila prioriteta pri sestavi obeh proračunov, je dejal ter med drugim spomnil na zagotovljena sredstva za ukrepe aktivne politike zaposlovanja ter na zakona o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva, katerih rezultati bodo vidni prihodnje leto.
Na očitke o zviševanju davkov je Han odvrnil, da je bil dvig DDV zaradi podedovane proračunske luknje nujen. "Namenoma pa je bilo preslišano, da DDV nima vpliva na izvoz, ki je v sedanjih razmerah med edinimi, ki kaže pozitivne trende," je dodal.
Marija Plevčak (DeSUS) je ugotovila, da se s predlogom proračunov nadaljuje politika zategovanja pasu na vseh področjih, tako za aktivno prebivalstvo kot upokojence. A dodatnega obremenjevanja ne bodo dopustili, je zatrdila. Opozorila je predvsem na znižanje sredstev za zdravstvo in dodala, da so sicer v stranki s proračunoma zadovoljni, saj se zagotavljajo potrebna sredstva za pokojninsko blagajno. Podprli pa ju bodo zato, ker je od tega odvisno delovanje te vlade.
Jožef Horvat (NSi) je proračunske dokumente ocenil za slabe in nerazvojno naravnane, vladi pa očital, da nima strategije razvoja Slovenije. Očitno je, da sta proračuna pripravljena le z namenom, da se izkaže primanjkljaj pod tremi odstotki BDP, zato v njih ni navedena vrsta odhodkov, manjkajo pa tudi nekateri prihodki, za katere so bili zakoni še oz. bodo v kratkem sprejeti.
Vlado je pozval, da bi morala proračuna pripraviti bolj v mislih na gospodarstvo. To je namreč ključni proračunski vir. "Če gospodarstvu ne bomo ustvarili ugodnega okolja, potem ne bo pokojnin," je opozoril.
Podobno je menil Alojzij Potočnik (PS). Potem ko je gospodarska kriza lani dobila še nove razsežnosti, hitrega preobrata ni pričakovati, je sklepal in opozoril, da zato gospodarstvo pričakuje spodbudno politiko. Obravnavana proračuna je sicer opisal z besedami, da gre za obrat vladne politike od rezanja proračunskih izdatkov k smiselnemu kombiniranju varčevalnih in davčnih ukrepov za konsolidacijo javnih financ - za izhod iz krize.
Proračunski prihodki so prihodnje leto predvideni v višini 8,6 milijarde evrov, odhodki pa bodo znašali 9,6 milijarde evrov. S tem se bo primanjkljaj z letošnjim 1,5 milijarde evrov znižal na eno milijardo evrov, to pa so po besedah Bojana Starmana (DL) dosegli z velikim naporom: "Z mogoče preveč iskanja dodatnih prihodkov z dodatnimi davki in mogoče s še premalo dodatnimi rezi v javno porabo". V DL predlog podpirajo.
Proračuna bosta podprla tudi poslanca narodnih skupnosti, saj je vlada pri načrtovanju sredstev Uradu za narodnosti v precejšnji meri prisluhnila njihovim opozorilom.
DZ bo o sprejemu obeh proračunov, s katerima se primanjkljaj v letu 2014 znižuje na 2,9 odstotka BDP in v letu 2015 na 2,4 odstotka BDP, glasoval v četrtek. Od podpore proračunu za prihodnje leto bo odvisna tudi zaupnica vladi.
