Odbor za zunanjo politiko se je sicer na zaprti seji seznanil in soglasno podprl slovenski odgovor na memorandum Hrvaške za arbitražo o meji med državama, ki ga je vlada potrdila minuli teden.
Kot je po seji povedala predsednica odbora Janja Klasinc, so bili na odboru "vsi, opozicija in koalicija, soglasni, da je vlada dobro pripravila odgovor", ki je zelo argumentiran in obsežen. Prepričani so, da je odgovor "izredno skrbno pripravljen in da bo zadostil potrebam, ki jih Republika Slovenija ima, da dokaže svoje argumente v okviru arbitražnega sporazuma".
Zunanji minister Karl Erjavec, ki se je udeležil seje, je po več kot štiriurni seji izrazil prepričanje, da "so naredili tisto, kar se od ministrstva za zunanje zadeve skupaj z odvetniško pisarno tudi pričakuje" in da upa, "da bomo dobro ubranili slovenske interese kar se tiče slovensko-hrvaške meje".
Povedal je še, da bo vlada odgovor arbitražnemu sodišču oddala do predvidenega roka po arbitražnem sporazumu, to je do 11. novembra. Pričakuje, da bo ustni zagovor pred arbitražnim sodiščem nato potekal maja oziroma junija prihodnje leto, tako da bi razsodba lahko bila znana v prvi polovici leta 2015.
Erjavec je OZP seznanil tudi z zadnjimi zapleti v zvezi s tožbami proti LB in NLB na hrvaških sodiščih po odločitvi hrvaškega sodnika, da memorandum ni mednarodna pogodba.
Odbor je v sklepu obsodil hrvaško nespoštovanje dogovorov in mednarodnih pogodb in poudaril, da je memorandum, ki sta ga premiera sklenila marca na Mokricah, "nedvomno mednarodna pogodba".
Erjavec je po seji znova poudaril, da je memorandum mednarodna pogodba, v kateri sta strani samo dodatno potrdili, da je "vprašanje deviznih vlog vprašanje sukcesije" in da sta ga premiera podpisala z namenom, da bi omenjeni postopki proti LB in NLB mirovali.
Izrazil je nezadovoljstvo, ker Hrvaška memoranduma ne spoštuje in izpostavil, da "postopki tečejo na podlagi pooblastila hrvaškega ministrstva za finance in da težko govorimo, da gre za neko avtonomno odločitev sodnika, ki je del samostojne sodne veje oblasti". "Če bi bila dobra volja, če bi dejansko želeli spoštovati memorandum, bi bilo zelo preprosto pač naročiti sodišču, da naj postopki mirujejo, glede na to, da so oni pravzaprav dali pooblastilo za vodenje teh tožb pred sodiščem," je poudaril.
Na novinarsko vprašanje, kako bo Slovenija ukrepala, je dejal, da ti postopki tečejo med LB in hrvaškima bankama in da gre torej za odločitev LB in njenih odvetnikov, kaj bodo storili. Odgovornost slovenske vlade je, da se zagotovi spoštovanje memoranduma, v skladu s katerim bi morali ti postopki mirovati, je dodal.
Nato so popoldne z MZZ sporočili, da so na pogovor poklicali hrvaško odpravnico poslov Romano Franulović-Bušić. V.d. generalnega direktorja za bilateralo in evropske zadeve na MZZ Tadej Rupel ji je ob tem predal demaršo in ji izrazil "razočaranje, ker Hrvaška še vedno ni zagotovila doslednega uresničevanja memoranduma o soglasju" ter "ni zagotovila ustavitve sodnih postopkov glede prenesenih vlog pred hrvaškimi sodišči do končne rešitve vprašanja".
Spomnil je, da je Slovenija z ratifikacijo pristopne pogodbe Hrvaške z EU že aprila letos izpolnila svoj del obveznosti iz memoranduma. Hrvaška pa tega ni storila, saj kljub dogovoru v memorandumu vsi postopki pred hrvaškimi sodišči tečejo dalje.
Generalni direktor je obenem ponovil pričakovanje Slovenije, da se bo problematika prenesenih deviznih vlog LB v Zagrebu reševala v okviru nasledstva in ne pred hrvaškimi sodišči, tako kot to izhaja iz memoranduma.
Dodatno je za slovensko stran nesprejemljiva interpretacija, da Hrvaška memoranduma ne bi sprejemala kot mednarodnopravno zavezujoči dokument.
"Memorandum sta podpisala oba predsednika vlad. Ob podpisu so bila s strani najvišjih oblasti na Hrvaškem dana jasna zagotovila, da bo Hrvaška izpolnila sprejete obveznosti iz memoranduma. Hrvaška je skladno z določili memoranduma z diplomatsko noto marca 2013 slovensko stran obvestila, da je zaključila vse notranje pravne postopke za uveljavitev memoranduma," so zapisali.
Da je memorandum mednarodna pogodba, sta danes poudarila tudi dosedanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič in njegov naslednik Miroslav Mozetič. "To je bil dogovor, sporazum, ne glede na njegovo formo ali ime," dogovorili smo se, da bosta Slovenija in Hrvaška problem nekdanje LB reševali v okviru nasledstva, je dejal Petrič.
"Mislim, da bo v tem primeru vendarle prevladalo tisto, kar mora navsezadnje prevladati v vsakem pravu: pacta sunt servanda, obveznosti je treba spoštovati," je poudaril.
Do najnovejšega zapleta med državama je prišlo, potem ko se je hrvaški sodnik konec oktobra odločil za nadaljevanje postopka v eni od 27 tožb proti LB in NLB na Hrvaškem zaradi prenesenih deviznih vlog LB. Sodnik je pojasnil, da se je tako odločil na podlagi notranje zakonodaje, saj da memorandum ni mednarodna pogodba.
K reševanju vprašanja bodo morda lahko prispevali tudi visoki predstavniki za nasledstvo, ki se bodo sestali 5. decembra v Sarajevu.
