Kot je razvidno iz besedila predloga novele, ki ga je pridobila STA, je pri vračilu preveč izplačanih plač bistvena sprememba ta, da bo moral javni uslužbenec vrniti preveč izplačano plačo le za obdobje zadnjih dvanajst mesecev pred prenehanjem izplačevanja previsoke plače in ne za celotno obdobje, ko je prejemal previsoko plačo.
Uslužbenec bi delodajalcu po tej noveli neposredno vrnil le neto znesek, torej razliko v plači po plačilu davkov in prispevkov, medtem ko bi se razlika v preveč plačanih davkih in prispevkih vrnila po postopku, določenem v zakonu o davčnem postopku.
Primarno bi se rok, način vračila in dolgovan znesek določil z dogovorom med javnim uslužbencem oz. funkcionarjem in delodajalcem, pri čemer je možno tudi obročno odplačevanje, a največ za 12 mesecev. Če dogovor ni sklenjen, delodajalec delavcu izda sklep o vračilu plače.
V prehodni določbi je še zapisano, da se bodo postopki za vračilo preveč izplačanih zneskov plač, ki so se začeli pred to zakonsko spremembo, zaključili po določbah novele. Torej se bo plača tudi v teh primerih izterjala le za obdobje 12 mesecev.
Minister za notranje zadeve Gregor Virant je glede tega še redkobeseden, kot je dejal za STA, gre pri omenjenem predlogu za zdaj le za izhodišče in napoveduje pogajanja s sindikati oz. pričakuje njihova mnenja in stališča. Je pa pojasnil, da so bili glede kakršnih koli omejitev pri zahtevah vračil preveč izplačanih plač izraženi pomisleki tako v vladi kot na računskem sodišču, "zato se bomo tega morali lotiti zelo previdno".
Veljavna ureditev namreč po mnenju ministra ni pravična, saj v isti koš meče tako primere naklepnih napak kot primere, storjene zaradi nedorečene zakonodaje. Zato je poleti napovedal, da bodo s spremembami zakonodaje to ločili. Da bi računsko sodišče težko zagovarjalo kakšno drugačno rešitev, kot je obstoječa, torej da morajo javni uslužbenci morebitne preveč izplačane plače vrniti, pa je že avgusta v pogovoru za STA zatrdil prvi mož sodišča Tomaž Vesel.
Predlagana novela, ki je na mizi sindikatov, med drugim predlaga tudi umik omejitve, ki velja sedaj, da višina dodatkov za manj ugodne delovne pogoje ter dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ne sme presegati 20 odstotkov osnovne plače.
Medtem ko bi takšna rešitev verjetno ugajala zlasti uniformiranim poklicem, pa nekateri sindikalisti ne razumejo namena takšne spremembe. Prav tako poudarjajo, da se o tem z vlado niso nikoli pogovarjali.
Še poleti je Virant napovedoval spremembe v omenjenem zakonu na področju napredovanj, delovne uspešnosti in kvoruma pri podpisih in sklepanju kolektivnih pogodb. Predvidena novela urejanje napredovanj in delovne uspešnosti za zdaj izpušča, saj je Virant v ponedeljek pojasnil, da bodo to reševali vzporedno s pogovori s sindikati o plačah oz. ukrepih za leto 2015. Nekateri sindikalisti sicer že vseskozi izpostavljajo ravno ti dve vprašanji kot zelo občutljivi.
S kvorumom pa se mudi, ker se enoletni rok odločbe ustavnega sodišča izteče aprila. Zato novela ureja tudi to področje in med drugim pristojnost za sklepanje kolektivne pogodbe za javni sektor na strani delojemalcev daje konfederacijam sindikatov, v katere se združujejo tudi reprezentativni sindikati javnega sektorja.
Kolektivne pogodbe za dejavnost in kolektivne pogodbe za poklic bi veljale za sklenjene, ko jih podpišejo vlada in večina sindikatov, ki so reprezentativni za dejavnost oziroma poklic, za katerega se sklepa kolektivna pogodba. Kolektivna pogodba za javni sektor pa bi bila sklenjena, ko jo na strani delojemalca podpiše toliko konfederacij, da zastopajo reprezentativne sindikate javnega sektorja vseh dejavnosti, za katere so določene plačne skupine (razen plačnih skupin za funkcionarje, poslovodne organe in spremljajoča delovna mesta) in katerih skupno število članstva, zaposlenega v javnem sektorju, presega 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju, za katere velja kolektivna pogodba za javni sektor.
Sindikalisti poudarjajo, da gre tudi pri kvorumih za podpis in sklepanje kolektivnih pogodb za občutljivo vprašanje, in sicer za vprašanje razmerij med sindikati. Nekateri sindikalisti so namreč prepričani, da bi se reprezentativnost posameznih sindikatov morala periodično preverjati, predlagana novela pa bi lahko bolj jasno pokazala, koga in v kakšni meri posamezen sindikat v resnici zastopa.
Po mnenju nekaterih sindikalistov je sicer v številnih evropskih državah praksa, da sistemske zakone podpisujejo konfederacije, ker je težko razumeti, da lahko sindikat, ki zastopa en sam poklic, enakovredno sodeluje pri sistemskih vprašanjih.
Predlog plačne novele sicer govori o tem, da bi izpolnitev teh pogojev preverjalo ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju. In sicer bi pozvalo sindikate konfederacij, ki so podpisale kolektivno pogodbo za javni sektor ali njene spremembe in dopolnitve, da predložijo izjavo, iz katere je razvidno število članov sindikatov, pa tudi, da na vpogled postavijo pristopne izjave oziroma druga dokazila o članstvu, pri čemer bo zagotovljeno varovanje osebnih podatkov.
Pred vlado in sindikati so tako nova zahtevna pogajanja, za zdaj pa še ni jasno, kdaj se bodo začela. Najprej jih namreč (že v četrtek) znova čakajo pogovori o izplačilu poračuna tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj.