DZ je novelo zakona o bančništvu sprejel minuli torek, z njo pa se vzpostavlja pravni okvir za delitev bremen v primeru reševanja bank v težavah med državo na eni strani ter določenimi kategorijami upnikov banke na drugi strani. Kot novost namreč uvaja nov izredni ukrep, ki ga za zagotavljanje ustrezne kapitalske ustreznosti banke lahko uporabi Banka Slovenije, in sicer da banki naloži prenehanje ali konverzijo hibridnih oz. podrejenih instrumentov.
Državni svetnik Jože Slivšek je v imenu predlagateljev opozoril, da bodo ukrepi, kot so konverzija podrejenih ali hibridnih obveznic v kapital ter delni ali popolni odpis vrednosti teh instrumentov, prizadeli več kot četrtino državljanov, ki prek teh instrumentov bodisi neposredno bodisi posredno prek raznih skladov varčujejo za prihodnost.
"Banke so ta denar dobile in ga veselo posojale tajkunom, zdaj pa ga kupcem teh vrednostnih papirjev ne dajo nazaj," je nasprotoval določbam zakona.
Pri tem se po njegovih besedah pozablja, da so imetniki tega dolga le upniki, ki za razliko od delničarjev niso imeli vzvodov nadzora ter upravljanja v bankah. Kot posojilodajalci bankam tako podobno kot varčevalci ne bi smeli prevzeti tolikšne odgovornosti za slabo poslovanje, je menil.
Nasprotno je finančni minister Uroš Čufer pojasnil, da je državna pomoč bankam v skladu z avgusta spremenjenimi smernicami Evropske komisije dopustna le takrat, kadar breme sanacije bank nosijo najprej lastniki, zatem imetniki hibridnih in nato podrejenih obveznic. Šele zatem se za pokrivanje morebitnih izgub bank lahko uporabijo sredstva davkoplačevalcev, je dejal.
Strinjal se je podpredsednik državnega sveta Stojan Binder. Druga možnost je, da sanacijo bank plača vseh dva milijona prebivalcev, je opomnil navzoče na seji ter dodal: "Če kdo misli, da bodo to plačevali Nemci, Avstrijci, Francozi ali Italijani, se je globoko zmotil."
Kupci teh vrednostnih papirjev seveda niso bili špekulanti, vendar pa so se odločili kupiti nekaj bolj tvegane vrednostne papirje, je še dejal Binder, ki mu niti na misel ne pride, da bi on sam saniral bančni sistem pred tistimi, ki so se šli neke rizične igre.
Tudi državna svetnica Marija Lah se je zavzela za to, da so lastniki tisti, ki prvi prevzamejo obveznosti, ki izhajajo iz takega ali drugačnega stanja finančne inštitucije: pa naj gre za izplačilo dividend ali sodelovanje pri sanaciji. Državne svetnike je zato pozvala, naj veta ne podprejo.
Čufer je ob tem še poudaril, da novela zakona izrecno določa, da posamezni upnik, s tem ko se mu določene terjatve odpišejo oz. prekvalificirajo, ne sme utrpeti višjih izgub, kot pa če bi prišlo do stečaja banke. "Na slabšem ne more biti," je dejal.
Državni svet je odložilni veto izglasoval s 14 glasovi za in 12 proti, DZ bo moral zdaj o noveli zakona o bančništvu odločati še enkrat. Vendar pa bodo takrat potrebni glasovi absolutne večine vseh poslancev, torej najmanj 46.
