Medalje za življenjsko delo so prejeli upokojeni vrhovni sodnik Janez Breznik, upokojene višje sodnice Janka Šolinc, Majda Žužek in Ana Šfiligoj, upokojena okrajna sodnica Maja Kostanjšek, državni pravobranilki Mojca Modic Zule in Dušanka Gorjanc, upokojena vpisničarka Nada Beketič, upokojena sekretarka na pravosodnem ministrstvu Darinka Marija Kalan, javni uslužbenki na tožilstvih Vera Karba in Lidija Avsec, upokojeni vrhovni državni tožilec Andrej Polak in upokojeni višji državni tožilec Milan Birsa.
Upokojena okrožna državna tožilka Mira Polutnik Špringer je prejela medaljo za izjemne delovne uspehe, prav tako sta ti medalji prejela še sekretar na direktoratu za pravosodno upravo Marjan Miklavčič in vodja sektorja za mednarodno pravno pomoč Ana Bučar Brglez.
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je na današnji slovesni podelitvi na vrhovnem sodišču naštel zadnje dosežke sodstva, od tega, da se število nerešenih zadev občutno zmanjšuje, do tega, da se pričakovani časi reševanja zadev skrajšujejo. Spodbudno se mu zdi, da se to dosega v časih, ko je sredstev za delovanje pravosodja manj. Kljub temu prenavljajo pravosodne procese, njihovo vodilo pa je, da sodnik dela toliko, kolikor kakovostno zmore.
Masleša je prepričan, da bodo v prihodnje v sodelovanju s pravosodnim ministrstvom in sodnim svetom vzpostavili tako mrežo sodišč, ki bo učinkovita in ne bo povzročala zastojev. "Gotovo bi sodstvo lahko delovalo še bolje, a ni pripravljeno prevzemati vloge nadomestnega poligona in večnega dežurnega krivca," je nadaljeval prvi mož sodstva, ki je poudaril, da je srčika sodstva sodnik kot neodvisen nosilec te veje oblasti.
Tudi pravosodni minister Senko Pličanič je v govoru naštel zadnje dosežke v sodstvu, ki da so prvi uspešni koraki do povrnitve zaupanja v pravno državo.
Zdaj pa nas čaka področje preglednosti in integritete, je nadaljeval Pličanič in izpostavil, da je pomembne korake naredilo tudi državno tožilstvo. Prav tako ostali poklici v pravosodju vse bolj dojemajo nov veliki izziv in se nanj odzivajo. Pličanič je napovedal tudi, da bodo v novem letu z javno-zasebnim partnerstvom začeli z gradnjo nove sodne stavbe in novega zapora v Ljubljani.
"Prenovili bomo desetine stavb pravosodnih organov po državi. Zagotovili bomo temelje za sodobno poslovanje, vse od informatike do voznega parka," je obljubil minister, vsem današnjim nagrajencem pa čestital ter se jim zahvalil za dosedanje pa tudi bodoče prispevke k boljši pravosodni prihodnosti.
Da je gospodarska kriza poglobila občutek ljudi za nepravičnost, je v nagovoru ugotovil tudi predsednik republike Borut Pahor. Za rešitev krize uspešno delovanje pravne države sicer ni dovolj, a vse drugo ukrepanje brez delovanja pravne države je premalo, je dejal Pahor in poudaril, da govori iz osebnih izkušenj, saj je začetek njegovega mandata predsednika vlade sovpadal z začetkom krize.
Sedaj pa se v delovanju ustanov pravne države, zlasti pravosodja, stvari vendarle premikajo na bolje, je ugotovil Pahor. Današnji nagrajenci so po njegovem mnenju v marsičem zaslužni za to. In z zaupanjem v pravosodni sistem se bo okrepilo prepotrebno zaupanje v državne institucije nasploh, je sklenil.
Četrti november so v pravosodju za svoj dan izbrali v spomin na ta dan leta 1918, ko je začela veljati uredba o ureditvi in delovanju pravosodja takratnega ministra za pravosodje Vladimirja Ravniharja, ki je slovenščino določila kot uradni jezik sodišč.