Kot je na omizju o učinkovitem vodenju postopkov po novih ljubljanskih arbitražnih pravilih povedal predstavnik stalne arbitraže pri GZS Marko Djinović, je za arbitražna pravila ključnega pomena, da omogočajo največjo možno avtonomijo strank in da odražajo njihova pričakovanja.
Opažajo, da stranke pričakujejo hitrejše in učinkovitejše postopke, optimizacijo časa in stroškov v postopkih, pomembno pa je tudi, da arbitražna pravila sledijo glavnim trendom oz. odražajo spoznanja v globalni arbitražni doktrini.
Rajko Knez z mariborske pravne fakultete je pojasnil, da obstoječa pravila niso slaba, da pa jih je bilo treba zaradi številnih novosti v primerjalni zakonodaji prenoviti. Z novimi pravili je zadovoljen, saj so napisana jasno, kratko in jedrnato.
Nova pravila uvajajo institut zahteve za arbitražo, ki je v mednarodnih arbitražnih pravilih uveljavljen in priznan. Kot je pojasnil predstavnik stalne arbitraže pri GZS Nejc Lahne, se po novih ljubljanskih arbitražnih pravilih postopek ne začne več s tožbo, ampak z omenjeno zahtevo, ki ji sledi odgovor.
Zahteva je pomembna za toženo stranko, ki se tako seznani z vsebino spora in nekaterimi formalno-procesnimi vidiki postopka, je povedal Lahne. Maja Menard iz odvetniške pisarne Ulčar in partnerji je ocenila, da gre pri zahtevi za arbitražo za dobrodošlo novost.
Sogovorniki so se dotaknili tudi osrednje faze postopka, to je imenovanja arbitrov, pri čemer sta Djinović in Menardijeva spomnila za znani rek, da je arbitraža dobra v tolikšni meri, kot so dobri arbitri, ki jih imenujejo stranke.
Predstavnik stalne arbitraže pri GZS Jernej Sekolec je pojasnil, da je ena od prednosti arbitraže, da lahko stranke vplivajo na to, kdo bodo njihovi arbitri. A ta možnost v sebi hkrati skriva nevarnost, da bo stranka izbrala človeka, ki je od nje morda ekonomsko odvisen ali je z njo kako drugače tesno povezan.
Praksa namreč kaže, da arbitra, ki vidi svojo vlogo v tem, da zagovarja interese stranke, ki ga je imenovala, ostala dva arbitra ignorirata. Tak arbiter gre drugim arbitrom "na živce" in je neučinkovit, je dejal Sekolec.
V novih ljubljanskih arbitražnih pravilih so zato dodali določbo, v skladu s katero mora nominiranega arbitra potrditi stalna arbitraža, podpisati pa bo moral tudi izjavo o tem, da je neodvisen in da bo ravnal nepristransko. Sekolec je prepričan, da je to pravilo dobro.
Nova ljubljanska arbitražna pravila so predstavili na letošnji konferenci slovenske arbitraže, ki velja za osrednji in tradicionalni dogodek na področju gospodarske arbitraže v Sloveniji, organizirata pa ga stalna arbitraža in GZS. Namen konference je približati arbitražo slovenski poslovni skupnosti in odgovoriti na aktualna vprašanja arbitraže v Sloveniji, regiji in svetu.
Prepričani so, da z novimi ljubljanskimi arbitražnimi pravili stopajo ob bok vodilnim arbitražnim institucijam v regiji in Ljubljano postavljajo na zemljevid arbitraže.
