Ustavno sodišče je o omenjenih zakonskih določbah odločalo na zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani, ki je opozarjalo, da tedaj veljavna zakonska določba ne dopušča oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse za pritožbo, če tak predlog ni vložen najkasneje hkrati s pritožbo. Po mnenju višjega sodišča je ustavno sporno, ker oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse niso dopustni niti v primeru, ko vlagatelj tak predlog vloži v roku, določenem za plačilo takse za pritožbo v vročenem nalogu.
Ustavno sodišče je izvajanje tega dela zakona o sodnih taksah marca zadržalo do končne odločitve, s čimer so se prekinili postopki odločanja o tistih predlogih za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse za pritožbe po zakonih o pravdnem postopku ali o izvršbi in zavarovanju, ki so bili vloženi po vložitvi pritožbe, vendar najpozneje v roku, določenem v nalogu za plačilo takse.
V odločbi, ki so jo javnosti sporočili danes, pa so pritrdili predlagatelju postopka in zapisali, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse, kolikor se nanaša na takso za postopek o pritožbah, učinkuje od vložitve pritožbe oziroma njene napovedi in velja tudi za takso za postopek o pritožbi, če je predlog vložen najpozneje v roku za plačilo te takse. Če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, ki je vložen v navedenem roku, ne ugodi, začneta teči rok za ugovor zoper plačilni nalog in rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti, so zapisali.
DZ je medtem zadržane odločbe zakona že spremenil. Julija sprejeta novela zakona določa, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Pri tem so nekatere takse izjema, med njimi taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov.