Parlamentarni odbor za pravosodje je na današnji seji brez glasu proti podprl stališča Slovenije do treh evropskih uredb s področja pravosodja. Vsebino uredb in stališča vlade je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj.
Evropska uredba o Agenciji EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) tako zagotavlja enoten in prenovljen okvir nove agencije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, ki bo pravni naslednik Eurojusta.
Predlog uredbe ob tem ohranja vse elemente, ki so se izkazali za učinkovite, je pojasnila Brecljeva. Tako ohranja obstoječe mehanizme za operativno delovanje Eurojusta, njegov koordinacijski sistem in obvezno poročanje o zaprosilih Eurojusta. Enak ostaja tudi sistem vpisnikov. Slovenija je predlogu uredbe naklonjena, saj meni, da je dober pregon kriminala nujen, je še povedala Brecljeva.
Evropska uredba o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva, s katero se je prav tako danes seznanil odbor za pravosodje, pa predvideva ustanovitev urada evropskega tožilca. Evropska komisija namreč meni, da države članice niso dovolj učinkovite pri pregonu kaznivih dejanj v škodo evropskega proračuna.
Slovenija idejo o ustanovitvi evropskega javnega tožilca sicer podpira, je povedala Brecljeva. Kot je opozorila, pa ima pomisleke v zvezi z hierarhično obliko organiziranosti urada, saj je bolj naklonjena kolegijski obliki. Ob tem je državna sekretarka tudi poudarila, da glede na slovensko pravno ureditev in prakso ni razloga za sklepanje, da je pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU, pri nas neučinkovit.
Podporo obema predlaganima uredbama je izrazil tudi generalni državni tožilec Zvonko Fišer. Glede prve je poudaril, da so njihove izkušnje z Eurojustom dobre in da je Slovenija nasploh med državami, ki njegove usluge pogosto koristi.
Ima pa tudi Fišer pomisleke v zvezi z obliko organiziranosti urada evropskega javnega tožilca. Kot je pojasnil, znotraj evropskih tožilstev poteka intenzivna razprava glede primernosti hierarhične na eni in kolegijske organiziranosti urada na drugi strani.
Sicer pa vrhovno državno tožilstvo idejo o ustanovitvi evropskega javnega tožilca podpira, saj je prav, da EU skuša poskrbeti za varovanje svojih finančnih interesov, je še dodal Fišer.
Vsebina tretje predlagane uredbe, t. i. uredbe Bruselj I, pa se nanaša na več vsebinskih sklopov, med drugim na vključitev Evropskega patentnega sodišča in Sodišča Beneluksa kot "sodišč" v smislu uredbe.
