Zastavljene cilje sodstvo po oceni vrhovnega sodišča dosega: število nerešenih pomembnejših zadev se zmanjšuje, enako velja za sodne zaostanke, to pa tudi neposredno vpliva na stroške poslovanja. A sodstvo ne more zagotoviti, da bo nižanje stroškov tudi vnaprej možno brez ogrozitve trenutnih pozitivnih trendov poslovanja.
Kot opozarjajo na vrhovnem sodišču, se proračun sodstva niža že od leta 2010, ko je realizacija znašala 177,4 milijona evrov. Veljavni proračun v 2013 je 10 odstotkov nižji in znaša 160,5 milijona evrov. Ob tem ocenjujejo, da bo kljub intenzivnemu varčevanju pri plačah in pri materialnih stroških letošnja realizacija 162,4 milijona evrov.
Predlagana proračuna za 2014 in 2015 sta kar 15 odstotkov nižja. Predlog proračuna za 2014 predvideva 149,6 milijona evrov, za 2015 pa 149,8 milijona evrov, pojasnjujejo. "Sodstvo ocenjuje, da predvidena sredstva za izdatke za blago in storitve ne bodo zadoščala za nemoteno poslovanje sodišč v prihodnjih dveh letih," opozarjajo na vrhovnem sodišču.
Pri tem kot eno večjih težav izpostavljajo področje brezplačne pravne pomoči. Čeprav se je poraba na proračunskih postavkah, kjer so zagotovljena sredstva za omenjeno področje, v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z lanskim v istem obdobju zmanjšala že za 23,6 odstotka, pa večina sodišč sredstev za plačilo teh obveznosti nima že od septembra 2013 dalje.
Ključen pa je primanjkljaj na področju stroškov sodnih postopkov, saj so njihovi stroški neposredno povezani s številom in kompleksnostjo rešenih zadev, so še zapisali na vrhovnem sodišču.
