Bratuškova je proračun označila za zahteven, varčen, ponekod tvegan, a nikjer nevaren. Finančni minister pa je zatrdil, da pelje Slovenijo v smer fiskalne stabilizacije.
Proračunski prihodki bodo v letu 2014 znašali 8,6 milijarde evrov, med njimi pa je Čufer posebej izpostavil 205 milijonov evrov davka na nepremičnine, katerega predlog bo vlada v kratkem poslala v obravnavo v DZ. "V letu 2014 ne bomo sprejeli nobenih novih davčnih ukrepov," je zatrdil. Vlada želi namreč vzpostaviti stabilno davčno okolje, da bodo podjetja vedela, kakšne obremenitve jih čakajo in bodo lahko normalno načrtovala investicije in poslovanje.
Prihodnje leto se bo v proračunu opazneje odrazilo tudi zvišanje DDV z letošnjim 1. julijem - tega davka se bo v proračun steklo 143 milijonov evrov več kot letos -, od ustavitve zniževanja stopnje davka od dohodkov pravnih oseb pa si vlada obeta 160 milijonov evrov. "Še posebej veliko pozornosti pa bomo dali boju zoper sivo ekonomijo," je dejal minister.
Glede načrtovanja davčnih prihodkov je Bratuškova poudarila, da je vlado vodil kriterij socialne pravičnosti. "Prepričana sem, da delamo v smeri socialne pravičnosti," je dejala. Zato je vlada že zvišala DDV, saj najbolj enakomerno porazdeli bremena med tiste, ki porabijo več. Zaradi tega bodo obdavčili tudi nepremičnine ter premoženje, katerega izvora imetniki ne znajo pojasniti in dokazati.
Proračunski odhodki bodo v letu 2014 znašali 9,6 milijarde evrov. Ob tem je Čufer izpostavil znižanje plač v javnem sektorju, neusklajevanje pokojnin, neusklajevanje in nižanje socialnih transferjev ter bistveno bolj racionalno porabo tekočih izdatkov.
Leta 2015 se bo konsolidacija javnih financ nadaljevala. Proračunski primanjkljaj, ki bo leta 2014 znašal dobro milijardo evrov, se bo tako znižal na 860 milijonov evrov. Predvideno je tudi postopno zmanjševanje zadolževanja, ki je v letu 2014 predvideno v višini 4,8 milijarde evrov, je dodal.
Čufer je ob predstavitvi predloga proračuna na izredni seji DZ ocenil, da se slovensko gospodarstvo ob ukrepih za stabilnost javnih financ in sanacijo finančnega sistema sooča z zelo postopno stabilizacijo. "Vlada je upoštevala, da je financiranje podjetij zaradi kreditnega krča omejeno, ter da se je sanacija bank zaradi zahtev Evropske komisije in izvedbe stresnih testov zavlekla," je dejal. Koliko denarja po potrebnega za sanacijo bank, je še neznanka.
To ima za posledico nekoliko počasnejše okrevanje gospodarstva, je dejal in spomnil na napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), po katerih bo Slovenija letos zabeležila znižanje bruto domačega proizvoda (BDP) za 2,4 odstotka in za 0,8 odstotka v letu 2014, medtem ko se leta 2015 obeta rahla rast v višini 0,4 odstotka.
Proračun je po besedah Bratuškove takšen, da nas bo popeljal nazaj na pot razvoja in napredka. Ker so naše omejitve pri zadolževanju zaradi visokih obrestnih mer precejšnje, nam ne preostane drugega kot pametno uravnoteženje povečanja prihodkov in zniževanja odhodkov proračuna, je povzela.
Prizadevanja vlade pri pripravi proračuna je strnila v tri temelje poteze: proračunski primanjkljaj se znižuje pod tri odstotke BDP, s čimer je izpolnjena ena od temeljnih zahtev za našo evropsko verodostojnost, razvoja se ne žrtvuje dolgovom, ampak se za izobraževanje ter vlaganje v znanje in raziskave namenja kolikor je mogoče veliko denarja, medtem ko se investicije ne upočasnjujejo. "V kombinaciji z evropskimi sredstvi jih celo povečujemo," je dejala premierka.
Ob tem je spomnila, da je vlada v skladu z vnaprej napovedano zadržanostjo do ostrih varčevalnih ukrepov v Bruslju izpogajala podaljšanje roka za doseganje uravnoteženega proračuna. "S tem smo se lahko izognili še bolj rigoroznemu varčevanju, ki bi preveč prizadelo naše državljane," je dejala in ponovila, da si vlada želi socialno pravično Slovenijo.
Razprava o predstavljenih proračunskih dokumentih se bo zdaj preselila na seje zainteresiranih delovnih teles, ki bodo potekale do 18. oktobra, kot zadnji pa se bodo do njih 23. oktobra opredelili člani odbora DZ za finance in monetarno politiko kot matičnega delovnega telesa. Zatem bo imela vlada pol meseca časa, da na podlagi vloženih dopolnil pripravi dopolnjena predloga proračunov.
Poslancem SDS se zdi predlog obeh proračunov nerealen. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je zato uvodoma vlado pozval, naj predlog umakne iz zakonodajnega postopka. Tako Umar kot Banka Slovenije sta namreč v zadnjih dneh poslabšala napovedi, vlada pa v DZ tudi še ni predložila vseh potrebnih zakonov, ki so potrebni za izvršitev proračuna, je dejal.
