Predlog zakona, ki je predviden za obravnavo v DZ po nujnem postopku, za rezidenčne stanovanjske nepremičnine predvideva davčno stopnjo 0,15 odstotka, za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine pa 0,50 odstotka.
Kot nerezidenčna se bo po predlogu štela nepremičnina, v kateri na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, lastnik oz. solastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča oz. v njej na ta dan ni prijavljenega vsaj polletnega odplačnega tržnega ali neprofitnega najema.
Za stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000 evrov, se bo po predlogu davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečala za 0,25 odstotne točke. Ob tem bi se ukinil davek na nepremičnine večje vrednosti.
Za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih nepremičnin je predvidena 0,75-odstotna obdavčitev (v dosedanjih predlogih 0,80 odstotka), za energetske nepremičnine 0,40-odstotna.
Kmetijske stavbe bi bile obdavčene 0,30-odstotno (v dosedanjih predlogih 0,50-odstotno). Druge stavbe - kot so javne stavbe, kulturni spomeniki, sakralni objekti - s stopnjo 0,50 odstotka. Po enem od dosedanjih zakonskih predlogov se za sakralne objekte (namenjene verskim obredom) ne bi plačalo tega davka.
Za kmetijska zemljišča je predvidena stopnja 0,15 odstotka, za gozdna zemljišča 0,07 odstotka, za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo 0,75 odstotka, za zemljišča za energetsko rabo 0,40 odstotka, za ostala zemljišča - stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd. - 0,50 odstotka.
Za kmetijska in gozdna zemljišča se bo po predlogu za leto 2014 sicer davek odmeril največ do zneska, ki ne presega 25 evrov na hektar kmetijskega zemljišča in 10 evrov na hektar gozdnega zemljišča.
Občine bi lahko od leta 2017 naprej določile merila (glede na lego, vrsto dejavnosti, status nepremičnine ipd.) za znižanje ali zvišanje davčnih stopenj. Stopnje davka bi lahko spremenile za vse nepremičnine razen nelegalnih gradenj ter kmetijskih in gozdnih zemljišč, in sicer za največ 2,5-krat.
Za nelegalne gradnje - gradnje, za katere je inšpekcijska odločba pravnomočna in evidentirana v registru ter ne izvršena - se bo po predlogu davčna stopnja povišala za trikrat.
Davčna osnova bo po predlogu posplošena tržna vrednost nepremičnin, navedena v registru nepremičnin na 1. januar leta, za katerega se bo davek odmerjal. Kot so STA povedali na Geodetski upravi RS, bodo indeksirane vrednosti nepremičnin javnosti dostopne predvidoma prihodnji teden.
Davka na nepremičnine se ne bi plačevalo od nepremičnin, ki so v lasti tujih držav in so namenjene za diplomatskega predstavništva ali konzulate, ki so v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev ter ki so v lasti institucij EU.
Davka bi bile oproščene tudi nepremičnine, ki so javno dobro, razen vodnih zemljišč, ki se uporabljajo za poslovno in industrijsko rabo in za energetsko rabo, varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja ter neplodna zemljišča.
Davek, ki bi nadomestil obstoječe dajatve na nepremičnine, bi uvedli z letom 2014, ministrstvo za finance pa v prvem letu pričakuje 205 milijona evrov priliva v državni proračun.
Predlog določa triletno prehodno obdobje - za leta 2014, 2015 in 2016 - v katerem bi se davek obračunal po stopnjah, določenih v zakonu, prihodek od davka pa bi šel v celoti v državni proračun. Občinam bi za ta tri leta odstopili del prihodka, tako da bi dobile enak znesek, kot so ga odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšan za pobrane pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.
Po izteku tega obdobja bi bila polovica prihodkov od davka ob upoštevanju davčnih stopenj, navedenih v zakonu, namenjena državnemu proračunu, polovica prihodka ob upoštevanju povišanj ali znižanj davka pa občinam. Pri tem bi morale občine svoj del davka od gozdnih zemljišč nakazati na poseben podračun in ga nameniti za vzdrževanje gozdnih cest.
Geodetska uprava bo glede na predlog najkasneje do 1. februarja 2014 vsem zavezancem poslala obvestila o nepremičninah in posplošeni tržni vrednosti, ki bodo vsebovala tudi informativni podatek o davčnih stopnjah in o izračunanem davku na nepremičnine.
V Sindikatu kmetov Slovenije pravijo, da predlog zakona še ni "zacementiran", in pričakujejo, da se bodo s pripravljalci zakona znova sestali v začetku naslednjega tedna, tudi če vlada predlog ta teden sprejme. V nasprotnem primeru bodo predstavniki kmetijskih organizacij sklicali pristojne organe in se odločali o korakih naprej, je za STA dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Roman Žveglič.
Predstavniki kmetov so načeloma zadovoljni le s predlogi obdavčitev za gozdove. "Pa še to le pogojno, če bi bila kapica nižja, saj pridemo na približno enako vsoto, kot je bilo zdaj plačano nadomestil za uporabo gozdnih cest," je poudaril Žveglič. Predlagane stopnje obdavčitev kmetijskih zemljišč in objektov pa so za Žvegliča še vedno previsoke.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so razočarani nad najnovejšim predlogom zakona. Prepričani so, da bodo dodatne obremenitve pogubno vplivale na obrtnike in male podjetnike. Pričakovali so, da bo vlada vendarle prisluhnila obrtnikom in malim podjetnikom in jih ne bo dodatno obremenila.
"OZS še naprej vztraja pri enaki obremenitvi nepremičnin v poslovni in industrijski rabi kot doslej. Naši člani, obrtniki in mali podjetniki, enostavno ne bodo prenesli dodatnih davčnih obremenitev. Poleg tega pa predlog zakona tudi ni ustrezno pripravljen, saj ne vsebuje pravilnih izračunov glede višjih davčnih obremenitev, zaradi česar se tudi ni pravilno ocenilo njegovih učinkov na gospodarsko rast in zaposlovanje," je opozorila davčna svetovalka pri OZS Božena Macarol.
Izračuni OZS kažejo, da se bo davčna obveznost za samostojne podjetnike povečala v povprečju za 200 odstotkov v primerjavi s sedaj veljavnimi obveznostmi iz davka na premoženje in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišč, za pravne osebe pa v povprečju za 400 odstotkov.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pravijo, da zakon o davku na nepremičnine načeloma podpirajo, ker pomeni "uzakonitev doslej neizkoriščene rezerve prihodkov državne blagajne", da pa zahtevajo, da davek za poslovne subjekte v povprečju ne sme presegati dosedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
V novem predlogu je po navedbah GZS za gospodarstvo ob znižanju prvotno načrtovane stopnje obdavčitve poslovnih nepremičnin in zemljišč z 0,8 na 0,75 odstotka bistveno določilo, ki občinam v letih do gospodarske rasti onemogoča dvig stopnje.
GZS sicer ocenjuje, da bi bili nekateri sektorji v primerjavi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča še vedno nerazumno obremenjeni, zato bodo pristopili k reviziji davčne osnove oz. metodologije vrednotenja njihovih nepremičnin, kar zakon omogoča.
GZS glede stopenj za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin v letu 2014 ne pričakuje vidnejših pospeškov prometa z nepremičninami, da pa bodo močno prizadele investitorje neprodanih stanovanj na zalogi.
Predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj ocenjuje, da je pomembno vprašanje, ali je v znesku, ki ga bo v prvih treh letih veljavnosti zakona država namenila posamezni občini in bo enak nadomestilu stavbnega zemljišča, kot ga je določena občina pobrala v letu 2012, vključeno tudi plačilo davka na nepremičnine v lasti občin.
V primeru, da bi morale občine davek plačati, bi lahko bil priliv v primerjavi z dosedanjim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča tudi do četrtino nižji, pravi Smrdelj.
V tem prehodnem obdobju se bo po predlogu davek pobiral po stopnjah, določenih v zakonu. Občine bi lahko nato z letom 2017 posamezne stopnje v celoti znižale ali zvišale za do 2,5-krat.
Predlog občin v pogovorih z ministrstvom je šel v smeri, da bi moral občinam ostati ta instrument nepremičninske politike in da bi v prehodnem obdobju nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ostalo. Kot pravi Smrdelj, je namreč za občine pomembno, da lahko stimulirajo npr. poselitev ali rabo poslovnih prostorov na določnih območjih ali pa da lahko npr. na območjih, kjer je interes večji, obdavčitev zvišajo.
Glede višine predlaganih davčnih stopenj Smrdelj pravi, da bo prišlo do velikih nihanja, navzgor in navzdol, v primerjavi s sedanjim nadomestilom - ponekod bo treba plačati precej več, ponekod pa precej manj davka. Opozarja tudi na morebitne težave s podatki v evidencami in ocenjuje, da bo pritožb veliko.
