c S

V razpravi o problematiki javnih naročil slednjim očitana vrsta pomanjkljivosti

25.09.2013 17:23 Ljubljana, 25. septembra (STA) - Zapletenost in nepreglednost sta le dva od očitkov, ki jih je bilo na današnjem posvetu v DS slišati na račun sistema javnih naročil. Po besedah predsednika DS Mitje Bervarja je bil posvet priložnost za iskanje rešitev, ki bi pripeljale k učinkovitejši ureditvi in odpravi obstoječih pomanjkljivosti.

Kot je uvodoma ugotavljal Bervar, se včasih zdi, da je sistem javnih naročil sam sebi namen. Temelji na formalnostih in je precej oddaljen od smisla naročanja. Na podlagi evropskih direktiv pa so se izoblikovale rešitve, ki so celo strožje od samih direktiv.

Da je način sprejemanja zakonodaje sčasoma pripeljal do položaja, ko se je težko izogniti občutku, da zakonodaja na področju javnih naročil predstavlja slabo pregleden konglomerat zapletenih, težko razumljivih in ohlapnih pravnih pravil, ki so nemalokrat nejasna, mestoma pa celo sama s seboj v nasprotju, je ugotavljal tudi predsednik Državne revizijske komisije Borut Smrdel.

Bivši predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je dodal, da problem ni vedno le v zakonodaji, ampak se vrsta stvari skriva tudi pri tistih, ki javna naročila izvajajo. V vseh teh letih, je opozoril Šoltes, se nismo znali izogniti korupciji. Mnenja je celo, da je je vedno več.

"Zdi se, da je to kar modus operandi posameznih transakcij javnega naročanja, in je postalo že rutina, da mora na področju javnega naročanja vsak dobiti svoj delež v teh postopkih," je dejal Šoltes in dodal, da se to dostikrat kaže tudi ob menjavah po volitvah, ko se v paketu zamenjajo tudi "dvorni dobavitelji".

Protikorupcijska komisija sicer po besedah pomočnice vodje službe komisije za nadzor in preiskave Romane Berčič prejme približno 120 prijav sumov korupcije letno, ki zadevajo javno naročanje. Skozi te prijave in vprašanja, ki jih dobivajo, se po besedah Berčičeve kaže nezadovoljstvo prijaviteljev s sistemom oz. določenimi institucijami, ki pa ni nujno upravičeno in utemeljeno.

Dostikrat gre za neznanje, nerazumevanje ponudnikov, zato bi po njenih besedah kazalo graditi na povrnitvi zaupanja v institucije, ki se ukvarjajo z javnimi naročili, pa tudi na usposabljanju tako naročnikov, kot ponudnikov. Smrdel je ob tem opozoril še na potrebo po brezplačnem svetovanju naročnikom.

Predsednik sveta Inženirske zbornice Slovenije za spremljanje področja javnih naročil Andrej Povšič je ugotavljal, da so postopki javnih investicij v povprečju preslabo vodeni. Zakonodaja, kakršno imamo, pa da ne spodbuja naročanja kakovostnih storitev.

"Če se izvrši izbira le na podlagi cene, je tveganje, da bo pristop k izvedbi storitve necelovit in neprofesionalen," je poudaril Povšič, kot pereč problem pri javnem naročanju inženirskih storitev pa izpostavil neizločanje neobičajno nizkih ponudb.

Podobno je tudi izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek opozorila, da se mnogi razpisi za javna naročila začnejo takrat, ko finančna konstrukcija za naročilo niti slučajno ni zaključena, zato je pritisk na najnižjo ceno že pri fazi načrtovanja.

Nesprejemljivo nizka cena izbranega projektanta v fazi načrtovanja projekta pa je začetek zgodbe, katere posledice se vlečejo naprej. Avberškova poudarja, da je ključen problem v vseh fazah pomanjkanje stroke, velikokrat pa tudi neetičnost, prav tako pa je tu vprašanje odgovornosti. Trg investicij, je poudarila, se je v veliki meri tako nekontrolirano sesul tudi zaradi zlorabe javnih naročil.

Na problematiko malih in mikro podjetij je opozoril Srečko Skubic iz upravnega odbora sekcije gradbincev in upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Opozoril je, da kriteriji, ki jih postavljajo javni naročniki (garancije, sposobnosti, letna realizacija,...) manjšim podjetjem onemogočajo sodelovanje na razpisih in jih tako postavljajo zgolj v vlogo podizvajalcev.

Tudi Skubic je bil kritičen do izbire zgolj na podlagi cene in opozoril tudi na primere, ko se najnižjo ceno dosega na račun za poslovanja na črno, pri čemer je vprašanje, koliko naročniki to sploh preverjajo. Med problemi pa je poleg nesorazmernosti finančnih zavarovanj izpostavil prekratke razpisne roke.

Generalni direktor direktorata za javno naročanje na ministrstvu za finance Sašo Matas je izpostavil omejitve, ki jih postavljajo evropske direktive in sodbe Evropskega sodišča. Tako je ugotavljal, da je nekatere institute potrebno prevetriti, nekaterih pa žal ni mogoče. Potrebno pa je več narediti na segmentu same prakse.