Kot je uvodoma navedla državna sekretarka na ministrstvu za finance Vraničarjeva, obstoječa pravna ureditev financiranja proračuna države, ki jo določata zakon o javnih financah in vsakoletni zakon o izvrševanju proračunov za tekoče in naslednje leto, ne zagotavljata popolne pravne podlage za sklepanje in evidentiranje poslov začasnega prenosa državnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Namen predlagane spremembe je zagotoviti pravno podlago za sklepanje poslov začasnega prenosa dolžniških vrednostih papirjev. Vraničarjeva je ob tem poudarila, da se "s predlogom zakona ne povečuje maksimalni možni obseg zadolževanja za izvršitev letošnjega proračuna in proračuna prihodnjega leta".
Začasni prenosi dolžniških vrednostnih papirjev se dovoljujejo za dva namena, in sicer za namen financiranja državnega proračuna s t.i. repo posli in za namen začasnega prenosa dolžniških vrednostnih papirjev banki ali hranilnici, v kateri se izvajajo ukrepi po zakonu za krepitev stabilnosti bank.
Po besedah Vraničarjeve se s spremembami širi nabor finančnih instrumentov, ki omogočajo večjo fleksibilnost na trgih dolžniških vrednostnih papirjev in optimizacijo stroškov zadolževanja, predvsem z vidika doseganja čim nižje obrestne mere.
Namen začasnih prenosov dolžniških vrednostnih papirjev na banko ali hranilnico je podpreti ukrepe sprejete za krepitev stabilnosti bank, če bi se to izkazalo za potrebno.
Hkrati se dopolnjujejo obstoječa določila zakona, glede upoštevanja takšnih izdaj dolžniških vrednostnih papirjev, v obsegu zadolževanja posameznega proračunskega leta, v katerem so takšni posli sklenjeni. "V obseg zadolževanja se šteje zgolj prejeta kupnina iz naslova takšnega posla in ne tudi znesek izdanih in prenesenih, začasno prenesenih dolžniških vrednostnih papirjev za čas trajanja posla," je še dodala Vraničarjeva.
Predlogu novele zakona se obeta podpora, proti so namreč le v poslanskih skupinah SDS in NSi.
Poslanec NSi Jožef Horvat je menil, da je vlada novelo pripravila za to, da bi omogočila dodatno zadolževanje, na način, da se ne bi vštevalo v javni dolg države. Ob tem je navedel, da veljavni zakon določa zgornjo mejo zadolževanja za letos za štiri milijarde evrov in za leto 2014 za tri milijarde evrov.
Horvat je opozoril, da po spremembah zakona najvišja vrednost na podlagi repo poslov lahko za leti 2013 in 2014 znaša milijardo evrov, ta pa ne bo prikazana v proračunu kot javni dolg države v letu, ko bo posojilo dano, ampak šele v naslednjih proračunskih letih.
Tudi Andrej Šircelj (SDS) je ocenil, da gre pri predlogu novele za dodatno zadolžitev in se vprašal, zakaj je ta potrebna. Po njegovih pojasnilih gre pri repo poslih za dve transakciji: najprej se vrednostni papir proda za nek znesek in hkrati se zavežemo, da ga bomo čez določeno obdobje kupili nazaj ali pa spet prodali, takrat pa verjetno ne po isti, temveč po višji vrednosti.
Šircelj se je ob tem med drugim vprašal, ali se še lahko zadolžimo na mednarodnih trgih, zakaj potrebujemo dodatno zadolžitev, koliko smo se zadolžili doslej in ali se še lahko zadolžimo po neki realni obrestni meri.
Alojzij Potočnik (PS) je medtem ocenil, da je predlagana novela po vsebini jasna. Gre za širitev nabora inštrumentov financiranja, ki jih lahko država uporablja za financiranje državnega proračuna - repo posle s finančnimi inštrumenti, konkretno z dolžniškimi vrednostnimi papirji, obveznicami. Država lahko po njegovem mnenju računa na ugodnejšo obrestno mero, kot bi jo sicer dosegla prek izdaje "normalnih navadnih obveznic". Drugi vsebinski del novele pa se nanaša na pravno podlago, ki omogoča dejanja, ki podpirajo ukrepe po zakonu za krepitev stabilnosti bank.
Po pojasnilih poslanca SD Mirka Brulca predlagana novela ne spreminja obsega zadolževanja, določenega v proračuna za 2013, ampak daje le pravno podlago za zadolževanje države tudi z drugimi instrumenti. Repo posli so po njegovih besedah v Evropi razvit in uveljavljen instrument financiranja.
Tudi Marko Pavlišič (DL) je izpostavil, da se z novelo daje le pravna podlaga za širitev nabora instrumentov za financiranje proračuna, repo posli da niso nič posebnega, z novelo pa da se ne zvišuje obseg zadolževanja države.
V poslanski skupini SLS po besedah Janeza Ribiča ocenjujejo, da gre za utemeljena razloga za noveliranje zakona, zlasti z vidika optimizacije stroškov in nemotenega izvajanja ukrepov za stabilnost bank.
Da predlog novele prispeva k fleksibilnosti, je menila Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) in dodala, da verjamejo, da predlog ne krši obstoječe omejitve zadolževanja.
Poslanci bodo sicer o predlogu novele glasovali v četrtek.
