Kot razlog za pripravo novega predloga zakona so na ministrstvu izpostavili tudi dejstvo, da se sedaj prirejanje stav kot vrste klasičnih iger na srečo pogojuje s sedežem v Sloveniji, kar je v nasprotju s pogodbo o delovanju EU, ki zagotavlja svobodno opravljanje storitev na notranjem trgu.
V družbi Hit, kjer po lastnih navedbah prispevajo največji delež k realizaciji panoge igralniško-zabaviščnega turizma v Sloveniji, upravljajo največje igralniške sisteme v evropskem merilu in državi plačujejo največ igralniških dajatev, so zapisali, da bodo na predlog zakona pripravili pripombe in predloge. Poudarili so, da si zelo prizadevajo za sodelovanje pri spremembah igralniške zakonodaje.
Med novostmi predloga so na ministrstvu navedli, da se sedaj prirejanje loterijskih iger, prirejanje stav in igralniških iger ureja ločeno, opušča se delitev iger na srečo na klasične in posebne. Za loterijske igre se neposredno z zakonom določi, da jih lahko prireja izključno Loterija Slovenije, ki jih prireja že sedaj.
Glede koncesij nova ureditev predvideva, da se za prirejanje stav kot posebne vrste iger na srečo predvidi ena koncesija, ki se dodeli na podlagi javnega razpisa za največ pet let, po njenem preteku se lahko izvede nov razpis. Za prirejanje igralniških iger se na enaki podlagi predvidi največ 30 koncesij.
Predlog zakona omogoča odpravo omejitve glede višine deleža v osnovnem kapitalu gospodarske družbe, ki lahko prireja igralniške igre, še naprej pa ostaja v veljavi ureditev, da mora finančni minister za pridobitev lastniškega deleža, ki presega 10 odstotkov in nato še 50 odstotkov osnovnega kapitala, predhodno izdati soglasje.
Za prirejanje igralniških iger se uvede nova vrsta koncesije, to je koncesija za igralniški zabaviščni center, pri čemer se določijo dodatni pogoji za imetnika tovrstne koncesije in njegove delničarje, predvidena pa je tudi nižja stopnja za obračun koncesijske dajatve od igralnih avtomatov.
Zaokrožena turistična območja, katerih članice lokalne skupnosti so bile upravičene do dela koncesijske dajatve od prirejanja igralniških iger, se preoblikujejo v zaokrožena igralniška območja na način, da jih tvorijo lokalna skupnost, na območju katere je igralna enota, in sosednje lokalne skupnosti.
Del koncesijske dajatve od prirejanja igralniških iger se nameni neprofitnim humanitarnim organizacijam, ki se ukvarjajo z izobraževanjem javnosti o odgovornem igranju iger na srečo ter preprečevanjem ali zdravljenjem odvisnosti od iger na srečo, izhaja iz predloga.
Glede nezakonitih prirejanj iger na srečo prek interneta oz. drugih telekomunikacijskih sredstev je novost v tem, da bodo morali ponudniki storitev informacijske družbe onemogočiti dostop do spletnih strani iz seznama, ki ga bo vzpostavil nadzorni organ, hkrati pa se za plačilne institucije uvede prepoved izvajanja finančnih transakcij, ki so kakorkoli povezane z nezakonitim prirejanjem iger na srečo.
Predlog osebam, mlajšim od 18 let, prepoveduje udeležbo v vseh igrah na srečo, in sodelovanje v procesu prirejanja teh iger. Ponudniki iger na srečo morajo igralcem zagotoviti dostop do potrebnih informacij, oglaševanje iger pa se lahko izvaja le v obsegu in načinu, ki ni v nasprotju s cilji in nameni zakona.
Gospodarske družbe, ki že imajo koncesijo za prirejanje iger na srečo, bodo lahko dejavnosti opravljale do poteka časa, za katerega je bila koncesija dodeljena, razen če v tem času nastopijo razlogi za odvzem koncesije. Po izteku bodo lahko vložile pobudo za izvedbo novega javnega razpisa.
V Hitu imajo sicer največ pripomb na koncesijsko in davčno politiko. "Osnutek zakona koncesijsko politiko rešuje oz. zapleta z javnimi razpisi na vsakih pet let, davčne pa ne spreminja. Obdavčitev igralniške dejavnosti v predlogu ostaja najvišja v regiji, v primerjavi z Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko," so zapisali v sporočilu za javnost.
Po njihovem mnenju ostajata prilagoditev koncesijskih dajatev ter dodelitev ustreznih olajšav za marketinško delovanje in razvoj oddaljenih trgov med ključnimi odprtimi vprašanji. Osnutek zakona predvideva nadaljevanje politike strogega birokratskega nadzora, ki meji na upravljanje ter zavira uvajanje novih tehnologij, tehnoloških rešitev in nadaljnji razvoj družbe in panoge, so opozorili.
Kot so spomnili na ministrstvu, je vlada decembra 2010 sprejela strategijo razvoja iger na srečo v Sloveniji. Čeprav so od tega minila že skoraj tri leta, predlog v veliki meri sledi njenim usmeritvam in ohranja rešitve, ki so se pokazale kot učinkovite, so zagotovili.
