Komisija je danes sprožila postopek posvetovanja s članicami unije o sankcijah, ki jih predlaga za Hrvaško zaradi kršenja evropske zakonodaje. Posvetovanja bodo trajala deset delovnih dni. V tem času lahko članice podajo svoje predloge in komentarje, ki pa za komisijo niso zavezujoči, tako da lahko po izteku tega obdobja ukrepa v vsakem primeru.
Gre za postopek po 39. členu hrvaške pristopne pogodbe, ki v primeru kršitev evropskega pravnega reda omogoča sprožitev varnostne klavzule oziroma uvedbo ukrepov za odpravo kršitve.
Sankcije, ki jih predlaga komisija, vključujejo strožji nadzor Hrvaške po vzoru mehanizma poostrenega nadzora, ki ga je unija prvič uvedla ob vstopu Romunije in Bolgarije, ker so članice dvomile o pripravljenosti teh dveh držav, da spoštujeta evropsko zakonodajo na področju pravosodja, predvsem v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Hrvaška si je med pristopnimi pogajanji močno prizadevala, da bi se izognila poostrenemu nadzoru. Vprašanje, ali je ta potreben, je bilo odprto vse do konca pogajanj, a komisija in članice so na koncu odločile, da ga ne bo. To so storile v dobri veri, da bo Hrvaška spoštovala zaveze, sprejete v pogajanjih, ter na podlagi argumenta, da so bila že sama pogajanja s Hrvaško precej strožja kot z Romunijo in Bolgarijo.
Zloraba zaupanja - Hrvaška je uporabo evropskega pripornega naloga na hitro omejila le tri dni pred vstopom v unijo - je ključni dejavnik, ki narekuje urnost ukrepanja komisije, so v minulih tednih večkrat izpostavili v Bruslju.
Drugi sklop sankcij, ki jih predlaga komisija, pa vključuje zamrznitev sredstev, namenjenih Hrvaški za priprave na schengen, kar lahko občutno upočasni proces vstopanja države v prostor brez nadzora na notranjih mejah unije. Hrvaški premier Zoran Milanović je sicer vstop v schengen v letu 2015 označil za prioriteto hrvaške vlade.
Bruselj sankcij danes še ni uvedel, temveč bodo te sledile po desetih delovnih dneh, če hrvaške oblasti do takrat ne bodo ustrezno ukrepale. Komisija od Zagreba zahteva "naglo in brezpogojno" spremembo spornega zakona, imenovanega lex Perković, s katerim je Hrvaška le tri dni pred vstopom v unijo omejila uporabo evropskega pripornega naloga.
Komisija se je za ukrepanje proti Zagrebu odločila, potem ko so predsednik komisije Jose Manuel Barroso, komisarka za pravosodje Viviane Reding in komisar za širitev Štefan Füle minuli petek družno obvestili kolegij komisarjev o nameri kaznovanja Hrvaške zaradi kršenja evropske zakonodaje in dobili podporo celotne komisarske ekipe.
Pred tem je Bruselj Zagrebu poslal niz ostrih opozoril, da predlog hrvaških oblasti o uveljavitvi popravljenega zakona s 15. julijem prihodnje leto ni sprejemljiv, saj ni razlogov za odlašanje.
V nizu besednih puščic, ki so letele v minulih mesecih med Zagrebom in Brusljem, je Hrvaška komisiji vseskozi očitala, da je ne obravnava enako kot druge članice, ter pri tem izpostavljala primer Slovenije in Češke, češ da sta imeli ti državi precej več časa za odpravo enake kršitve.
Uporabo evropskega pripornega naloga so sicer lahko omejile le tiste članice, ki so se o njem pogajale in leta 2002 sprejele odločitev o njegovi uvedbi. Za to so se tedaj odločile Avstrija, Italija in Francija.
Za članice, ki so se uniji pridružile po uvedbi evropskega pripornega naloga, pa možnost omejitve njegove uporabe ne velja več. Slovenija in Češka sta uporabo naloga kljub temu po vstopu v unijo prav tako omejili, a sta morali nato kršitev odpraviti.
Hrvaška je uporabo evropskega pripornega naloga omejila tako, da lahko izroči le tiste osumljene hrvaške državljane, ki so kazniva dejanja storili po 7. avgustu 2002.
Na Hrvaškem so sporni zakon poimenovali "lex Perković", saj naj bi bil njegov namen predvsem preprečiti izročitev enega nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovića. Perkovićevo izročitev zahteva Nemčija zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983.