Sodišče je tri mesece po izreku sodbe namreč strankam v postopku poslalo pisno obrazložitev sodbe. Petega junija je Klajnškova tri obtožene, predsednika SDS Janeza Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča, spoznala za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov.
Kakor ugotavlja sodišče, je bilo dejanje storjeno v sostorilstvu. Glede na način in okoliščine storitve kaznivega dejanja se Janša v postopku nabave oklepnikov ni želel osebno sestati s predstavniki Patrie Vehicles Oy. Janše se ni smelo na zunaj vključevati, torej javno izpostavljati, ker je bilo to zanj preveč nevarno. Zato brez sodelovanja Jožeta Zagožna (njega je sodišče zaradi bolezni izločilo iz postopka) ne bi bil seznanjen s predlogi finske strani, tudi glede obljubljenega plačila provizije ne, piše v sodbi.
Glede na vlogo Janše kot predsednika vlade in ključnega določevalca pa tudi Zagožen brez opisanega sodelovanja in usklajevanja z Janšo ne bi mogel storiti očitnega kaznivega dejanja, je ocenila sodnica.
Klajnškova je zapisala, da se je s tem, ko so vse vpletene strani kot ključno osebo omenjale prav Janšo, ki je bil v času postopka nabave osemkolesnikov predsednik vlade, kronološko in logično v celoti zaključen krog delovanja. V tem postopku sicer ni bilo mogoče ugotoviti neposredne komunikacije med Janšo in predstavniki Patrie, saj je Janša "več kot očitno želel ostati neviden", kakor po besedah sodnice izhaja tudi iz zaseženih elektronskih sporočil.
Predstavnik Patrie za Slovenijo Reijo Niittynen je posrednika v poslu z oklepniki Hansa Wolfganga Riedla oktobra 2005 namreč v elektronskem sporočilu prosil, če lahko s posrednikom Walterjem Wolfom dosežeta slovenski sestanek s predsednikom vlade Janšo, Riedl pa mu je odgovoril, da Zagožen preko Wolfa "močno priporoča, da se premiera ne vpleta, saj če novinarji dobijo informacijo o tem sestanku, bodo vsi v globokih težavah", tako je predlagal sestanek brez Janše.
Iz sporočil Reidla Niittynenu izhaja, da je Janša Zagožnu naročil, da naj drži projekt v strogi tajnosti in sam vodi zadevo, sam pa se ne bo srečal z nikomer od proizvajalcev, ker da je to preveč tvegano zanj. Ti zapisi kažejo na očitno vpletenost Janše kot premiera in njegovo bistveno vlogo pri pridobitvi posla ter na Zagožna kot vplivno osebnost v slovenskem prostoru in kot predstavnika Janše.
V sodbi piše, da je bila Patria seznanjena s tem, da bo tehnična zmogljivost predstavljala 30 ali 40 odstotkov možnosti za uspeh na razpisu, ostalo pa bo odvisno od politične odločitve. Zagožen je bil predstavnikom Patrie predstavljen kot svetovalec predsednika vlade Janše ter nekdo, ki ima zelo močen položaj in ga Janša zelo upošteva. Zato so bili stiki z Zagožnom za Pario zelo pomembni, ugotavlja sodišče.
Tako sodišče navaja zaznamek Patrie, da bo Zagožen dokumentacijo v zvezi z oklepniki posredoval Janši. V sodbi se omenja tudi elektronsko sporočilo, ki ga je 22. julija 2005 na Niittynena naslovil Riedl. Ta je zapisal: "S strani predsednika vlade in dr.Z. nam je bilo obljubljeno, da bodo podprli le nas".
Le šest dni kasneje je Riedl sporočil Niittynnenu, da jim je dr. Zagožen zagotovil, da skrbno spremlja projekt in da imata on in premier vse pod nadzorom.
Sodišče je ovrglo tudi Zagožnov zagovor, da z Janšo praktično nista imela stikov, saj iz podatkov analize prometa telefonskih številk izhaja, da je sta bila Zagožen in Janša v kontaktu najmanj prek sms-sporočil. Podatki segajo le do 25. novembra 2006, saj so izdelani za zadnjih 24 mesecev od pridobitve odredbe. Operaterji namreč po zakonu o komunikacijah niso dolžni podatke hraniti dlje kot 24 mesecev.
