Glede na predlog, objavljen na spletni straneh ministrstva za pravosodje, bodo določili posebna pravila za prisilno poravnavo nad sistemsko pomembnimi družbami.
Kot takšne bodo opredeljene gospodarske družbe, ki imajo položaj kapitalske družbe ter se razvrščajo med srednje velike ali velike družbe, ki so nadrejene družbe v koncernu ali je dejavnost holdinga njihova pretežna dejavnost (pri tem pa zadnji dve leti izkazuje pozitiven denarni tok iz naložbenja ali iz poslovanja) oz. v drugih primerih, imajo zadnji dve leti pozitiven tok iz poslovanja.
Prisilno poravnavo bo pri teh družbah dovoljeno voditi tudi, če družba še ne bo insolventna, vendar je verjetno, da bo v obdobju enega leta postala dolgoročno plačilno nesposobna.
Upravitelja pri teh prisilnih poravnavah bo sodišče izbralo po prosti presoji, ne po avtomatičnem sistemu, kot velja sicer za imenovanja v te postopke. Ministrstvo predlog pojasnjuje s tem, da so za pravilno opravljanje teh nalog potrebne širše izkušnje in usposobljenost.
Sodišče bo moralo o začetku takšnega postopka obvestiti Banko Slovenije, in sicer ker finančno prestrukturiranje sistemsko pomembne družbe lahko pomembno vpliva na stabilnost bank.
Upniški odbor bo lahko imenoval pooblaščenca upnikov, ki bo lahko v družbi spremljal vodenje poslov in izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja ter od vodstva zahteval vse informacije, pomembne za upnike pri odločanju o potrditvi prisilne poravnave. Upniški odbor bo imel tudi možnost spremeniti načrt finančnega prestrukturiranja.
Družba bo lahko v primerih, ko ji za zagotovitev plačilne sposobnosti ne bi bilo treba spreminjati poslovnih obveznosti, ponudi tudi le spremembo (zmanjšanje terjatev oz. odločitev roka za plačilo) finančnih obveznosti. S tem naj bi, kot pravi ministrstvo, zmanjšali tveganje, da bi ob spreminjanju poslovnih obveznosti ogrozili manjše dobavitelje ali da bi večji tuji poslovni partnerji prekinili sodelovanje.
Sistemsko pomembna družba bi lahko poleg tega v okviru predloga za prisilno poravnavo tudi zavarovanim upnikom predlagala spremembe pri poplačevanju njihovih terjatev (odložitev obveznosti ali znižanje obrestnih mer). V tem primeru bi se o prisilni poravnavi glasovalo v dveh razredih. V razredu nezavarovanih upnikov bi bila tako kot pri "navadni" prisilni poravnavi potrebna 60-odstotna večina, v razredu zavarovanih upnikov pa 75-odstotna večina. Poleg siceršnjega upniškega odbora, v katerem so glavni nezavarovani upniki, bi se oblikoval tudi upniški odbor ločitvenih upnikov.
Za prisilno poravnavo na splošno pa bi po predlogu v zakonu črtali pogoj, da mora dolžnik s predlogom prisilne poravnave predlagati poplačilo vsaj polovice terjatev v obdobju do štirih let. Ministrstvo predlog pojasnjuje s tem, da večina podjetij, ki postanejo insolventna, zlasti v obdobju gospodarske krize ni sposobna ponuditi več kot 50-odstotnega poplačila v štirih letih, čeprav hkrati obstajajo realne možnosti, da uspešno izvedejo finančno prestrukturiranje, če upnikom plačajo nižji delež, upniki pa bi še vedno dobili višje poplačilo kot v primeru stečaja.
Predlog novele tudi spreminja določbo glede oprostitve plačila predujma za začetek stečaja, in sicer bodo po predlogu za stroške začasno založila sodišča. Po veljavnem zakonu sodišče dolžnika, ki na računu nima denarja za predujem in če stečajna masa ne zadošča niti za kritje stroškov stečaja ter tudi nihče od upnikov ne plača predujma, izbriše iz registra. S takšno ureditvijo niso bili zadovoljni upravitelji, saj imajo pred predlogom za izbris že stroške, ki pa jih nihče ne krije.
V zakon bodo po predlogu vnesli določila glede zunajsodnega finančnega prestrukturiranja, in sicer bo lahko insolvenčni dolžnik s ključnimi upniki prek pogajanj sklenil sporazum o moratoriju, s katerim bi se ti upniki zavezali, da v določenem roku ne bodo uveljavljali terjatev. Takšen sporazum bi veljal samo za upnike, ki bi privolili v sklenitev sporazuma.
Ministrstvo za pravosodje, kot je sporočilo, želi z novelo tega zakona in z novim zakonom o sistemski razdolžitvi narediti nov korak s boljši pravni državi in rešitvi prezadolženosti gospodarstva.