Minister za notranje zadeve in predsednik DL Gregor Virant je ob robu današnjega sestanka koalicije pojasnil, da se bo v naslednjem koraku odpravil še v poslanske skupine in skušal podporo dobiti še med poslanci. Po Virantovih besedah je projekt reorganizacije zelo koristen in nujen.
Kar se tiče prihrankov pri reorganizaciji občin, Virant ocenjuje, da bi z združevanjem občin privarčevali 100 ali več sto milijonov evrov. "Čisti prihranek, če črtamo plače županov, podžupanov in nadomestila mestnim svetnikov v teh občinah, ki bi se združevale, bi znašal deset milijonov evrov. Če pa gledamo celoten učinek racionalizacije, pa mislim, da gledamo znesek v velikosti 100 ali več sto milijonov evrov," je za Kanal A povedal Virant.
Notranji minister je dejal, da bi bil poglavitni kriterij enostavno število prebivalcev in zatrdil, da "nihče ne bi ostal brez občine, samo združevale bi se". Virant je poudaril, da projekt reorganizacije ni proti prebivalcem manjših občin. Male občine po ministrovih besedah kar četrtino sredstev porabijo za režijo, se pravi za birokracijo. Pri združevanju pa bi ostalo veliko več denarja za razvoj, je dodal Virant.
Obenem je tudi že objavljen predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki vsem občinam jemlje skupno okoli 100 milijonov evrov na račun manjšega deleža od pobrane dohodnine in manjšega sofinanciranja skupnih občinskih uprav. Po poročanju Dnevnika gre za "pravo malo revolucijo v sistemu financiranja občin", bolj pa je naklonjen občinam z več prebivalci kot tistim z večjo površino.
V predlogu spremembe zakona je predvideno, da bo država za občine namenila le še 50 in ne več 54 odstotkov pobrane dohodnine, s čimer bi država prihranila 86 milijonov evrov na leto, ostalih 14 milijonov evrov pa bi prihranili z znižanjem sofinanciranja skupnih občinskih uprav s 50 na 30 odstotkov. Minister v svojem predlogu občinam tudi predlaga, naj zmanjšanje sredstev od dohodnine nadomestijo z novim davkom na nepremičnine ter z neko povsem novo občinsko takso "za posebno rabo javnih površin v lasti občine". Po predlogu se prav tako spreminja izračun primerne porabe občine tako, da se zmanjšuje pomen podatkov o raznolikosti območja in prebivalstva posamezne občine, povečuje pa se vpliv števila prebivalcev.
Opozicija ob napovedi namere za zmanjševanje števila občin opozarja, da so številne občine nastale na podlagi referendumov, torej volje ljudi. V SDS so ocenili, da bi se po ukinitvi občin razkorak med središčem in ostalimi deli države še povečeval. Kot je njihov poslanec Tomaž Lisec izpostavil na novinarski konferenci, "bi ta brezidejna koalicija izbrisala številne občine" zgolj na podlagi števila občanov, brez finančnih in organizacijskih analiz. "In po mnenju koalicije bi to očitno rešilo našo državo," je dodal Lisec, ki je za Viranta dejal, "da očitno postaja minister za antilokalno samoupravo".
Po Liščevih besedah pa vlada nima stika z realnim dogajanjem, predvsem v bolj odročnih krajih. Tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je na novinarski konferenci spomnil, da so občine, zlasti manjše, nastajale predvsem tam, kjer so bili kraji pozabljeni od centrov moči. Občine danes predstavljajo glavno gonilo razvoja, saj so praktično edine, ki še investirajo v infrastrukturo, je poudaril vodja poslancev NSi.
Če vlada meni, da sedanja lokalna samouprava predstavlja prevelik strošek, jim Tonin predlaga, naj občine spodbujajo, da vzpostavijo skupne občinske uprave ali pa naj gre v zmanjševanje glavarine, ki jo občine dobivajo za svoje delovanje.
Pri napovedani "revoluciji financiranja občin" pa je po mnenju predsednika SLS Franca Bogoviča povsem jasno, da gre za "koalicijske kravje kupčije v prvi vrsti na račun podeželja, torej na račun preprostih in delovnih ljudi". Poteza vlade, ki izkazuje željo po popolni centralizaciji in uničevanju podeželja, pa po Bogovičevi oceni lahko pripelje vlado do moderne formule varčevanja: "ukinitev vseh občin in ohranitev zgolj ene - Ljubljane, ki jo bo, kot doslej, skupaj z državo Slovenijo vodil isti gospod, naravnost z ljubljanskega magistrata," so še zapisali v SLS.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Ivan Žagar in predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj v zvezi s projektom reorganizacije občin in predlogom sprememb zakona o financiranju občin ocenjujeta, da predlogi vodijo k centralizaciji in da brez referenduma ne bo šlo. S predlogoma sicer uradno nista seznanjena.
V SOS ocenjujejo, da je nižanje števila občin nesprejemljivo in pomeni korenit poseg v lokalno samoupravo, ki je "v bistvu edini stabilen sistem, ki v državi še deluje". Nenazadnje se prek občin v tem trenutku peljejo še edine investicije v javnem sektorju, poleg tega so občine "velik blažilec socialnih stisk prebivalstva", je za STA poudaril Žagar.
"Gre za populističen predlog, ki je ustavno sporen, in brez referenduma o ukinitvi občin ne bo šlo," pa je bil v izjavi za STA jasen Smrdelj. To je sicer po njegovem mnenju "zaletav poizkus, na kakšen način bi lokalno samoupravo bolj centralizirali, da bi bila politično bolj obvladljiva in manj učinkovita". Tudi Žagar pri ukinjanju občin izpostavlja možnost ustavne presoje, po njegovem mnenju pa bi bilo smiselno tudi vprašati prebivalce, ki so se denimo izrekli za ustanovitev nove občine, kaj mislijo o njeni ukinitvi oz. združitvi z drugo občino.
Tako Žagar kot Smrdelj sicer pričakujeta, da jih bo o predlaganih spremembah ministrstvo seznanilo na petkovem sestanku.