Vlada namerava davek na nepremičnine uvesti leta 2014, osnutek zakona, ki ga je javnosti predstavila v začetku junija, pa je predvidel proračunske prihodke v višini 233 milijonov evrov. Na podlagi predlogov in pripomb, prejetih v okviru javne obravnave, so na ministrstvu nekoliko popravili nekatere davčne stopnje, zaradi česar se pričakovani proračunski prihodki znižujejo na 193 milijonov evrov letno. Enak znesek bo pripadel tudi vsem občinskim proračunom skupaj.
Predlog zakona je sicer še v usklajevanju in še ni bil javno predstavljen, naj pa bi predvideval, da se vse stanovanjske nepremičnine obdavči z 0,15-odstotno stopnjo. Po prvotnem predlogu bi moral za nezasedena stanovanja veljati kar trikrat višji davek, to je 0,45 odstotka, vendar pa so avtorji zakona ugotovili, da so evidence za kaj takšnega preveč pomanjkljive.
Osnova za obdavčitev bo posplošena tržna vrednost, ki je razvidna iz registra nepremičnin, za katerega je pristojna Geodetska uprava RS. Zavezanec za davek bo praviloma lastnik, fizična ali pravna oseba.
Odločbo o odmeri davka lahko pričakujejo tudi lastniki nelegalno zgrajenih objektov. Podatke bodo zajeli iz registra izdanih odločb o črnih gradnjah, vendar bo predvidoma potrebno individualno vrednotenje.
Pri poslovnih in industrijskih nepremičninah glede na junija objavljeni predlog zakona ni sprememb, stopnja je postavljena pri 0,8 odstotka. Izjema so le energetske nepremičnine (večinoma elektrarne), pri katerih se bo stopnja davka predvidoma prepolovila na 0,4 odstotka.
Največje spremembe se obetajo pri sakralnih objektih, za katere je bila sprva predlagana 0,5-odstotna stopnja davka, sedaj pa naj bi bili obdavčitve oproščeni. A gre le za objekte oz. njihove dele, ki so namenjeni izključno opravljanju verske dejavnosti. Za ostale cerkvene objekte, npr. župnišča ali samostane, bi bilo treba davek plačati.
Pri gozdnih zemljiščih se predlagana davčna stopnja znižuje z 0,5 na 0,15 odstotka, pri kmetijskih zemljiščih pa z 0,5 na 0,25 odstotka. Niso pa predvidene spremembe pri obdavčitvi kmetijskih stavb, za katere se obeta davek v višini 0,5 odstotka.
Zemljišča za gradnjo stavb naj bi bila, kot je bilo že sprva predlagano, obdavčena po 0,5-odstotni stopnji, neizkoriščena zemljišča za gradnjo pa namesto po 1,5-odstotni po 0,5-odstotni stopnji.
Oprostitev davka ostaja za mednarodna predstavništva ter varovalne gozdove in javno dobro (npr. ceste, železnice). V obdavčitev bodo tako zajeti tudi kulturni spomeniki, stavbe za javno rabo, kot so šole, bolnišnice, stavbe javne uprave, in vse druge stavbe.
Davek na nepremičnine bo s 1. januarjem 2014 nadomestil davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdih cest. Vse tri dajatve so danes v celoti prihodek občin, ki o njihovi višini tudi samostojno odločajo.
Po predlogu zakona se bodo prihodki od davka na nepremičnine v enakovrednem deležu razdelili med državo in občine, pri čemer bodo imele slednje možnost, da svoj del posamezne stopnje davka povečajo ali zmanjšajo za 50 odstotkov. Če tega ne bodo storile, se bodo kar 60 občinam prihodki iz obdavčitve nepremičnin zmanjšali.
Vlada naj bi zakon o davku na nepremičnine poslala v obravnavo v DZ konec septembra skupaj s predlogom proračuna, v teh dneh pa še potekajo intenzivna usklajevanja. Če bodo obveljale rešitve iz zdajšnjega predloga, na finančnem ministrstvu razmišljajo, da bi z uveljavitvijo novega davka ukinili davek na nepremično premoženje večje vrednosti.
Lastniki zemljišč bodo v začetku leta 2014 predvidoma prejeli obvestilo geodetske uprave o novem izračunu vrednosti njihovih nepremičnin, ki ga bo spremljal že tudi informativni izračun davka. Odločbo o odmeri davka bo izdala davčna uprava, možna pa bo tudi pritožba.
