Problem deviznih vlog je nastal po razpadu nekdanje skupne države. Za devizne vloge namreč niso jamčile posamezne banke, ampak jugoslovanska centralna banka (NBJ), države naslednice nekdanje Jugoslavije pa so se s sporazumom o nasledstvu dogovorile, da bodo to vprašanje reševale v okviru nasledstva. Sporazum so leta 2001 na Dunaju ob Sloveniji in Hrvaški podpisale še Bosna in Hercegovina, Makedonija in tedanja Zvezna republika Jugoslavija, ki jo danes zastopa Srbija.
Naslednice so se v tem sporazumu zavezale, da bodo vprašanje deviznih vlog v kateri izmed komercialnih bank ali njenih podružnic, za katere je garantirala nekdanja Jugoslavija oz. njena centralna banka, reševali v okviru pogajanj "pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BIS)". Tako določa 7. člen priloge C sporazumu.
V memorandumu med vladama, ki sta ga premiera Slovenije in Hrvaške podpisala 11. marca letos na Mokricah, sta državi ponovili soglasje, "da se bo rešitev za prenesene devizne vloge Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem poiskala na podlagi Sporazuma o vprašanjih nasledstva (Priloga C)". Vladi sta se tudi zavezali, "da bosta celovito rešitev za to vprašanje našli čim prej in da bosta v ta namen aktivno pristopili k nadaljevanju pogajanj pod okriljem BIS, skladno s Sporazumom o vprašanjih nasledstva".
Pri "prenesenih deviznih vlogah LB" gre sicer za tiste, ki so jih hrvaški varčevalci iz bank s sedežem v drugih republikah, torej tudi LB, prenesli na dve hrvaški banki. Ti pa sta nato v imenu in za račun Hrvaške po pooblastilu hrvaške vlade sprožili tožbe za ta sredstva na hrvaških sodiščih proti LB oz. NLB, medtem ko so bili varčevalci že poplačani.
Slovenija je zaradi tožb prekinila postopek ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe k EU, sprostila pa ga je šele po sklenitvi omenjenega memoranduma. V njem pa piše, da bo "vlada Republike Hrvaške do končne rešitve te problematike (o prenesenih deviznih vlogah LB op. a.) zagotovila mirovanje vseh sodnih postopkov, ki sta jih sprožili dve hrvaški banki". To se, glede na dinamiko na hrvaških sodiščih, še ni zgodilo.
Po podpisu memoranduma na Mokricah sta zunanja ministra obeh držav, Erjavec in Pusićeva, 5. julija poslala skupno pismo BIS in zaprosila za podporo pri nadaljevanju pogajanj držav naslednic o vprašanju prevzema jamstev SFRJ za stare devizne vloge v okviru nasledstva.
BIS je s pismom, v katerega je vpogled dobila tudi STA, odgovorila 25. julija. V njem je spomnila, da je v korespondenci v preteklih letih in po srečanju slovenskega finančnega strokovnjaka Franceta Arharja s predstavniki BIS konec maja letos "nakazala svoje videnje, da prispevek banke v smislu nudenja dobrih uslug ne more prinesti dodane vrednosti za rešitev odprtih vprašanj".
Dodatno je "nakazala, da bi lahko ponudila prostor za srečanja strank za pogajanja". Obema stranema so ponudili tudi kontakt, ki lahko "logistično pomaga" pri organizaciji tovrstnih srečanj.
V pismo banka spomni tudi na svoj odgovor hrvaškemu finančnemu ministru Ivanu Šukerju 2. novembra 2010. Tudi v tem pismu je BIS podobno menila, "da njen doprinos h kakemu novemu krogu pogajanj v obliki dobrih uslug ne more prinesti dodane vrednosti, tudi ob upoštevanju količine časa, ki je pretekel od zadnjega kroga pogajanj".
Je pa tedaj BIS predlagala "organizacijo srečanj na dva meseca v Baslu, ki bi lahko bila praktična priložnost za guvernerje držav naslednic, da se pogovorijo o zadevi na neformalni ravni v BIS". "Tovrstni neformalni pogovori med guvernerji bi lahko tlakovali pot k sporazumu med naslednicami glede vprašanja garancij za devizne varčevalne vloge," še piše v tem pismu. Tega pristavka v zadnjem pismu iz BIS ni.
Banka je sicer v pismu iz leta 2010 tudi opozorila, da po zadnjem srečanju v Baslu 5. julija 2002 naslednice niso dosegle dogovora glede predloga neodvisnega strokovnjaka. Ta strokovnjak je nato odpovedal sodelovanje, BIS pa meni, da je njena vloga po sporazumu o nasledstvu končana. Banka je sicer dodala, da če se bo vseh pet naslednic sporazumelo o novih pogajanjih glede tega vprašanja, "je BIS pripravljena razmisliti o zagotovitvi pomoči, pod pogoji, o katerih bi se pa morali še dogovoriti".
Pusićeva je v torek na Bledu ocenila, da se je BIS z zadnjim odgovorom ponovno razglasila za nepristojno za reševanje omenjenega vprašanja, tako kot se je že leta 2010. Slovenska stran se že tedaj ni strinjala s to oceno, v torek pa jo je Erjavec ponovil tudi za zadnje pismo iz BIS.
Formulacija, da je BIS "nepristojna", sicer res ni navedena v tem pismu, vendar pa, kot pravijo v banki, "ne morajo prinesti dodane vrednosti". Jasno pa je, da si državi - tudi glede na torkove izjave ministra Erjavca - želita posredniške vloge banke, ne pa zgolj prostora za srečanje.
Kot je za STA pojasnil neimenovani slovenski diplomat, si v BIS posredniške vloge ne želijo tudi zato, ker bi morda lahko škodilo njihovemu ugledu, če pogajanja ne bi prinesla napredka in kar je glede na zgodovino reševanja tega vprašanja precej verjetno. "A če bi zaslutili, da bi se utegnili kaj dogovoriti, pa bi verjetno hitro našli 'dodano vrednost'," je prepričan.
Spor v interpretacijah med ministroma pa ni le glede odgovora BIS, ali to zdaj pomeni, da je pristojna za reševanje spora ali ne. Izpostaviti velja predvsem besede Erjavca, da "mi ves čas trdimo, da je potrebno najti nekoga tretjega, ki bi našel rešitev za to odprto vprašanje". Pusićeva je na to odgovorila, da sta se državi v memorandumu zavezali k reševanju spora zgolj v okviru BIS, ne pa koga tretjega. Memorandum, kot rečeno, govori o nasledstvenem sporazumu in reševanju spora pod okriljem BIS.
Po drugi strani pa je Pusićeva dejala tudi, da memorandum med vladama "omogoča, da obe državi skupaj zaprosita za mirovanje postopkov in to mirovanje lahko traja dve leti, znotraj teh dveh let pa lahko najdemo rešitev". Memorandum obveznost zagotovitve mirovanja sodnih postopkov nalaga zgolj Hrvaški in tudi ne govori o roku "dveh let".
Spor o LB se tako očitno spet začenja znova. Ministra sta že napovedala, da se bosta predvidoma oktobra znova sestala ob sodelovanju obeh finančnih strokovnjakov Franceta Arharja in Zdravka Rogića. Srečanje bo torej znova dvostransko, čeprav sta državi v memorandumu sklenili, da gre za vprašanje nasledstva, torej vprašanje, ki bi ga bilo treba reševati med vsemi petimi naslednicami nekdanje Jugoslavije.
