Ljubljansko okrajno sodišče je 5. junija tri obtožene v zadevi Patria, predsednika SDS Janeza Janšo, lastnika Rotisa Ivana Črnkoviča in brigadirja Toneta Krkoviča, spoznalo za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov. Sodba sicer še ni pravnomočna.
Sodišče je sledilo predlogu tožilstva in Janšo obsodilo na dve leti zapora, Črnkoviču in Krkoviču pa je prisodilo 22 mesecev zaporne kazni. Vsi bodo morali v primeru pravnomočnosti sodbe plačati še po 37.000 evrov stranske denarne kazni. Trojica sicer že od začetka sojenja septembra 2011 zatrjuje, da je nedolžna ter da je proces politično motiviran.
Na sodišču poudarjajo, da se je v zadevi Patria izvedlo 51 narokov, zaslišanih je bilo 34 prič, zadeva pa obsega skoraj 22.000 strani. Zato ocenjujejo, da je zaradi obsežnosti in zahtevnosti zadeve za izdelavo pisne obrazložitve sodbe potreben nekoliko daljši rok.
Vsi trije obsojeni so že ob izreku sodbe napovedali, da se bodo nanjo pritožili. Pritožba na višje sodišče je po zakonu o kazenskem postopku možna v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe.
Trojica bo morala svojo pritožbo nasloviti na Okrajno sodišče v Ljubljani, kjer so bili tudi obsojeni. Če bo pritožba pravočasna in dovoljena, bo sodišče pozvalo nasprotno stran, naj poda odgovor na pritožbo.
Zakon predvideva, da prvostopenjsko sodišče pritožbo in odgovor z vsemi spisi predloži drugostopenjskem sodišču, kjer se spis dodeli sodniku poročevalcu. Sodišče o prejeti zadevi odloči na seji senata ali na podlagi opravljene obravnave.
Višje sodišče lahko odloči zelo različno. Pritožbo lahko zavrže kot prepozno ali nedovoljeno, jo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, jo razveljavi in pošlje na prvo stopnjo v novo sojenje ali pa spremeni sodbo. Pogoje za sprejem vsake od teh odločitev zakon tudi podrobneje določa.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče, vendar samo v nekaterih primerih. V zadevi Patria bi to veljalo le, če bi višje sodišče ugotovilo drugačno dejansko stanje kakor okrajno in na tako ugotovitev tudi oprlo sodbo. Možna so tudi izredna pravna sredstva, predvsem zahteva za varstvo zakonitosti.
