Evropska komisija je v minulih tednih večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi enostranske odločitve Hrvaške, da le tri dni pred vstopom v EU omeji uporabo evropskega pripornega naloga, saj to ni v skladu z evropsko zakonodajo.
Zato komisija pripravlja sankcije, ki jih bo uvedla proti državi, če ta ne bo ustrezno ukrepala za ponovno uskladitev svoje zakonodaje z evropskim pravnim redom. "Ukrepe bo mogoče sprejeti v prvem tednu septembra," je danes povedala tiskovna predstavnica komisarke za pravosodje Viviane Reding, Mina Andreeva.
Tiskovna predstavnica je sicer potrdila, da je Redingova v torek zvečer le prejela odgovor na svoje pismo, v katerem Hrvaško opozarja na kršitev evropske zakonodaje. Pismo hrvaškega pravosodnega ministra po besedah Andreeve "kaže na konstruktiven pristop" Hrvaške.
Pravosodni minister Orsat Miljenić je namreč v pismu po navedbah tiskovne predstavnice izrazil pripravljenost na spremembo sporne hrvaške zakonodaje. Enako je v torek zvečer zagotovil premier Zoran Milanović v pogovoru s predsednikom komisije Josejem Manuelom Barrosom, je še dodala Andreeva.
Komisija tako "pozdravlja konstruktiven pristop, ki ga je v torek nakazala Hrvaška, in je sedaj v stiku s hrvaškimi oblastmi, da pojasnijo svoje namere". Sedaj je namreč pomembno, da "se pozitivne politične namere naglo pretvorijo v zahtevano pravno ukrepanje", je poudarila Andreeva.
Če komisija v prihodnjih dneh na hrvaški strani ne bo videla jasnih znakov ukrepanja, bodo sledile sankcije, opozarjajo v Bruslju. Sankcije lahko vključujejo uvedbo nadzornega mehanizma, ki velja za Romunijo in Bolgarijo, in omejitev dostopa do evropskih sredstev na področju pravosodja. Prav tako bi neukrepanje Hrvaške negativno vplivalo na njene priprave na vstop v schengenski prostor.
Na Hrvaškem so sporni zakon poimenovali "lex Perković", ker opozicija in mediji ocenjujejo, da naj bi bil njegov namen predvsem preprečiti izročitev enega od nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipa Perkovića, ki je imel tudi pomembno vlogo pri oblikovanju hrvaških varnostnih služb v času prvega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Nemčija Perkovićevo izročitev zahteva zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983.
